Juha iz belega fižola in kvinoje

Le komu, tudi tistim, ki niso vegani ali vegetarijanci, ne zadiši občasno tudi okusna zelenjavna juha? Tokrat nam je Lidija pripravila recept za juho iz belega fižola in kvinoje.

Sestavine:
1 korenje
1/3 pora
2 stroka česna
2 lovorjeva lista
1/5 skodelice kuhane kvinoje iz eko pridelave (dobi se v zdravih trgovinah)
olje
4 žlice paradižnikove omake
*2 žlici moke (ni nujno, v kolikor nočete ali ne marate moke)
sol
bazilika

Priprava:
Kvinojo skuhamo v osoljenem kropu, da se zmehča. Por narežemo, korenje očistimo, olupimo in prav tako narežemo na kolobarje. Na dveh žlicah olja popražimo korenje in por, dodamo *2 žlici moke, popražimo, nato dodamo paradižnikovo mezgo, malo popražimo, dodamo fižol in zalijemo z vodo. Nato dodamo še stroke česna, lovorjeve liste, solimo in dodamo baziliko. V juho stresemo kuhano kvinojo in kuhljamo še kakih 10 – 15 min. Postrežemo s kruhom.

Avtor in foto: Lidija Dornik

Recept: Mandljev sir

Mandljev sir je presna jed, ki ji lahko postrežemo kot prilogo različnim jedem, ali pa kot pomako krekerjem, ali pa jo dodamo v sendvič.

• 2 skodelici pulpe od nesladkanega mandljevega mleka
• 2 žlici oljčnega olja
• pol skodelice limonovega soka
• pol žličke soli
• četrt skodelice kopra
• pol skodelice na kocke narezane čebule
• pol skodelice narezane rdeče sladke paprike

Vse sestavine zmešamo. Okrasimo s češnjevimi paradižniki.

Presna pica

Tudi pico lahko pripravimo na presen način. Presna pica je okusna in zdrava, seveda pa je najbolje, da jo obložimo z ekološko pridelano zelenjavo in začimbami.

• 2 skodelici zmletega lanenega semena
• 3 stebla sesekljane stebelne zelene
• 2 srednje velika paradižnika
• 1 skodelica vode
• 1 večja, sesekljana čebula
• 1 žlica soli

V mešalniku zmešamo vse sestavine, razen lanenega semena. Zmleto laneno seme ročno vmešamo v zmes iz mešalnika. Zmes razmažemo po dehidrirni plasti dehidratorja. Narežemo na želene kose. Dehidriramo, dokler ni suho. Pazimo, da ne postane hrustljavo. Na presno testo za pico se podajo sušeni paradižniki, bazilika, gobe, olive in sesekljan peteršilj. Okusen premaz za presno pico je namaz iz žlice posušene čebule, česna, dveh žlic prehranskega kvasa in žlice misa.

Pomaka s kozjim sirom

V dobrih 15 minutah lahko iz okusnih in zdravih sestavin pripravimo odlično pomako iz kozjega sira, paradižnika in nekaj začimb. Pomako lahko ponudimo kot prilogo k jedem ali pa kot samostojno skupaj s popečenimi kruhki ali grisini.

Za štiri osebe potrebujemo:

• 150 g kozjega sira
• 200 g mladega sira
• 1 žlico oljčnega olja
• 1 žlico limoninega soka
• 1 strok česna
• 2 v olje vložena posušena paradižnika
• 1 žlica medu
• ½ žličke posušenega timijana
• Sol
• Poper

Kozji sir gladko in kremno zmešamo z mladim sirom, olivnim oljem in limoninim sokom. Česen olupimo, stisnemo in primešamo. Paradižnik odcedimo, ga drobno sesekljamo in pomešamo z žlico paradižnikovega olja. Pomako začinimo še z medom, timijanom, soljo in poprom. Zraven lahko ponudimo popečene kruhke, krekerje, grisine, presno zelenjavo ali pa ponudimo kot prilogo testeninam ali krompirju v oblicah.

Družine zelenjave

Če na vašem vrtu načrtujete kolobarjenje, potem je dobro vedeti, v katero družino spada določena vrsta zelenjave, saj imajo rastline iz iste družine navadno rade enake razmere, podobno pa velja tudi za težave.

Glavne družine zelenjave

• Solanoceae — razhudnikovke — krompir, paradižnik in jajčevci.
• Cruciferae ali Brassicaceae — križnice ali kapusnice — vse sorte zelja, cvetača, ohrovt, repa, redkvice, koleraba, rukola in gorjušica.
• Umbelliferae — kobulnice — korenje, pastinak, korenasti in navadni peteršilj, zelena in gomoljna zelena.

• Liliaceae — beluševke — vse sorte čebule, šarlotk, pora, česna in drobnjaka.
• Leguminosae — metuljnice — vse sorte fižola in graha.
• Cucurbitaceae — bučevke — kumare, vse sorte buč.

Vrste, ki niso naštete, ne spadajo v te družine in jih lahko gojite skupaj s katero koli vrsto iz gornjih družin.

Paradižnik proti boleznim srca in ožilja

Paradižnik je verjeli ali ne rastlina, ki je zelo sorodna čiliju, tobaku, jajčevcu in krompirju. Izvira iz Južne, Srednje in delno tudi iz juga Severne Amerike. Najbolje uspeva v zmerni klimi in in je enoletna rastlina, za katero je značilno, da se pogosto ovija tudi ololi drugih rastlin. Paradižnik lahko v višino doseže od 1 do 3 metrov.

Paradižnik je danes že povsod zelo priljubljena povrtnina. A ste vedeli, da paradižnik ni zelenjava, ampak vrsta sadja? Veste zakaj ga obravnavajo kot zelenjavo? Zato, ker so v preteklosti v ZDA, z namenom zmanjšanja transportnih stroškov, paradižnik uvrstili med zelenjavo in od tedaj je tako.   Poznamo več vrst paradižnika, katere se med seboj razlikujejo predvsem po barvi in obliki, medtem, ko vse vsebujejo razmeroma enako količino hranilnih vrednosti. Paradižnik tako, kot mnoge ostale povrtnine, vsebuje veliko vode, in sicer okoli 94%, poleg tega pa vsebuje tudi veliko vitamina A in C. V prehrani je zelo cenjen predvsem zaradi svojega prijetnega okusa, vonja in barve, ki jo daje jedem.  Poleg vitaminov je obogaten tudi z minerali, še posebej s kalcijem, železom in magnezijem. Paradižnik je znan kot hrana, ki pogasi žejo, nas osveži in odpre apetit.

Mnogi ljudje so ga poimenovali kar super hrana oziroma super povrtnina, saj je dobesedno nabit z zdravimi snovmi in vitamini. Predvsem pa je znan kot hrana, ki učinkovito zmanjšuje tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja. Vendar pa srce in ožilje varule le tisti naravni, ekološko pridelan paradižnik. Kot že omenjeno, se paradižnik deli v različne skupine, vsem najbolj znan pa je okrogel, rdeč paradižnik. Ta vsebuje veliko sadne kisline, medtem, ko ima tako imenovani mesnati paradižnik v sebi večji delež mesa. Je bolj sladek, saj vsebuje manj sadne kisline. Verjetno vsem dobro poznana vrsta paradižnika je tudi koktajl paradižnik, imenova tudi črešnjevec. Od ostalih se razlikuje po svoji majhnosti in barvi, katera je lahko rdeča, rumena ali oranžna.

Okus koktajl paradižnika je bolj sladek kot pri ostalih vrstah in je zato kot nalašč narejen za dekoracijo drugih jedi ali presno uživanje.  Poznamo pa tudi ovalni paradižnik, katerega plodovi so sijoče rdeče barve in imajo čvrsto meso ter bore malo koščic. Ker so bolj sladkastega okusa so primerni za solate. Poleg vseh omenjenih pa ne smemo pozabiti še na eno vrsto oziroma lahko bi rekli kar na zanimivost v vrstah paradižnika – črni paradižnik. Ta je poln antioksidantov in zelo zdravilen, poleg tega pa naj bi deloval kot afrodiziak. Seveda pa poleg črnega najdemo na tujih trgih tudi več vrst belega in zelenega paradižnika.

Najbolj pomembna snov v paradižniku je zagotovo, poleg vseh ostalih vitaminov in mineralov, likopen, kateri je glavni krivec za to, da je paradižnik rdeče barve. Ravno likopen pa naj bi paradižniku dal vse zdravilne učinke, še posebej kar se tiče bolezni srca in ožilja. Dokazano je, da je likopen tako učinkvit, saj naj bi ljudje, ki uživajo veliko paradižnika, redkeje umirajo za rakavimi obolenji, kot tisti, ki paradižnik ne uživajo ali pa ga uživajo v majhnih količinah. Zakaj je likopen še pomemben? Je del antioksidacijske obrambne mreže v koži, zaradi česar lahko povsem samostojno ali v kombinaciji z drugimi hranili tudi poveča zaščitni faktor kože. Posredno pa tudi zmanjšuje tveganje za nastanek starostne rumene pega.

Paradižnik in njegov vpliv na srce

Kot že omenjeno ima paradižnik zelo pomembno vlogo pri zmanjševanju tveganja za nastanek oziroma razvoj bolezni srca in ožilja in vse to zaradi visoke vsebnosti likopena, kateri s svojim antioksidacijskim delovanjem v človeškem telesu in organizmu nevtralizira proste radikale. V kolikor tega likopen ne bi počel, bi prosti radikali utegnili poškodovati celične membrane in celice. Zaščita, ki jo nudi likopen pa zmanjšuje tveganje za nastanek vnetij in posledično tudi za nastanek ali napredovanje artioskleroze. Blagodejno pa na srce vpliva tudi vsebnost kalija, niacina, folatov in vitamina B6 v paradižniku. Kako? Hrana bogata s kalijem je znana po tem, da učinkovito dosega uravnotežen oziroma primeren srčni tlak. Sam niacin pa v medicini uporabljajo tudi za zniževanje povišane ravni holesterola v krvi. Medtem, ko kombinacija vitamina B6 in folatov učinkovito zmanjšuje raven homocisteina v krvi, kateri lahko v primeru, da je prisoten v visokih količinah, poveča tvegan je za nastanek bolezni srca.

Paradižnik in rakava obolenja

Res, da je paradižnik v prvi vrsti zelo učinkovit v preprečevanju nastanka bolezni srca in ožilja, poleg tega pa deluje zaščitno tudi pri nastanku rakavih obolenj. Še posebej učinkovito zaščito nudi pri nastanku raka na prostati. Večje količine paradižnika kot zaužijete, bolj se zmanjšuje tveganje za nastanek raka na prostati, za kar 50 odstotkov pa se zmanjša tveganje za nastanek določenih agresivnih tumorjev na istem predelu. Neke nove raziskave pa so dokazale celo, da paradižnik uspešno zmanjšuje tudi tveganje za nastanek raka na dojki, materničnem vratu, prebavilih, mehurju in pljučih.

Poleg vsega omenjenega pa paradižnik pospešuje tudi izločanje vode iz organizma, regulira prebavo in hkrati vzpodbuja delovanje trebušne slinavke. Vitamin K, ki se nahaja v tem zdravilnem sadežu, pomaga vzdrževati kosti zdrave, krom in riboflavin pa sta zelo koristna predvsem za ljudi, ki trpijo za migrenami ali pa imajo sladkorno bolezen oziroma diabetes. Tako kot vsak živ organizem oziroma živo bitje varuje nek ovoj (koža) pred škodljivimi vplivi okolja, tako tudi rastline varujejo olupki oziroma skorja. Zato imajo tudi olupki pri paradižniku velik pomen pri zaščiti pred škodljivimi okoljskimi vplivi. Ravno olupek naj bi vseboval največji del antioksidantov, kateri omogočajo sadežu, da se uspešno bori proti škodljivim vplivom narave.  Vendar pa morate biti tukaj zelo pozorni! Olupki so hkrati del sadeža, kjer se nabirajo škodljive bakterije in pesticidi, zato vsak sadež nujno pred uporabo operite!

Kljub temu, da nek izrek pravi: »Eno jabolko na dan, odžene zdravnika stran«, jabolko ni edini sadež, ki ima blagodejne učinke na vaše telo in organizem, še posebej pa na srce in ožilje. Sedaj ste spoznali še en sadež, paradižnik, ki ima enako blagodejne učinke tako na srce kot tudi na ožilje. Če ste do sedaj paradižnik uživali samo nekajkrat na teden, imate sedaj kar nekaj razlogov več zakaj ga uživati vsakodnevno!

Setev endivije in radiča

V juniju je čas, da posejemo  endivijo ter zgodnje sorte radiča. Z endivijo dobijo solate novo razsežnost, ločimo jo na kodrolistno in širokolistno endivijo. S setvijo ne hitimo, kajti endivija ne prenaša dolgega dneva. Če jo bomo sejali prezgodaj bo več rastlin pobegnilo v cvet in ne bo razvilo tako želenih glav.

Endiviji so dobri sosedje fižol, koprc, grah, kumare, kolerabica, redkvica, redkev,rdeča pesa, špinača, paradižnik. Sejemo v prerahljano zemljo kateri smo primešali kompost. Seme kali 7 do 10 dni. Kasneje dognojimo z rastlinskim tekočim gnojilom, rastlinsko prevrelko.

Zrasle sadike bomo presajali v avgustu, sadili jih bomo na razdaljo 30 x 25 cm. Bolj kot bodo rastline endivije na gosto rasle bolj bodo na sredini svetlorumene barve, kot je najbolj priljubljeno. Da dosežemo še bolj zlatorumeno barvo notranjosti glave jih lahko  povežemo. Vežemo samo v suhem vremenu in tik pred porabo, sicer nam lahko zgnijejo.

Prvi pridelke pobiramo od septembra naprej pa vse do zime, nekatere sorte prenesejo tudi do -5oC. Na prostem jih pustimo tako dolgo kot je le mogoče. Pred mrazom jih zaščitimo s plastično folijo. Tudi, ko nastopi zima in je ne moremo več pustiti zunaj, jo skupaj s koreninami nesemo v hladnejši prostor ter jo zakopljemo v vlažen pesek. Tako si podaljšamo čas, ko lahko uživamo svežo, doma pridelano zelenjavo. Spravilo opravimo samo v suhem vremenu.

Radič je zelenjadnica, ki jo lahko gojimo skozi celo leto. Večinoma pa ga pridelujemo za jesensko zimski čas. Je prezimno trdna solatnica, zato ga imamo lahko ponovno na voljo zgodaj spomladi. Radič je glede pridelovanja nezahteven, ugaja pa mu zmerno podnebje. Uspeva tako na lažjih kot težjih tleh, saj ima globok koreninski sistem. Sejemo ga na sončne in tople lege. Daljše obdobje s temperaturami nad 30oC pa ga zaustavi v rasti.

Pred setvijo zemljo pognojimo s preperelim hlevskim gnojem ali kompostom. Sejemo ga v juniju, vzgojene sadike presajamo v juliju, tako nam bo na voljo v jeseni pa vse do pozne zime. Pri izbiri sorte bodimo pozorni na to kakšne lastnosti ima posamezna sorta kot tudi na prezimne in neprezimne sorte. Tako je na primer Tržaški solatnik prezimno trdna sorta radiča, zato ga lahko v jeseni zagrnemo in malo zasujemo s plastjo zemlje, tako nam bo spomladi na voljo za še eno rezanje. V nasprotju z njim je Goriški solatnik neprezimni. Radič Averto tvori okrogle glavice z vinsko rdečimi listi. Prezimi na prostem. Radič Palla rosa je zgodnja sorta radiča in je občutljiv za mraz ob prezgodnji setvi hitro uide v cvet. Sort radiča je veliko, pred nakupom se moramo odločiti  kakšno sorto radiča potrebujemo, glede na naše želje in pričakovanja.

Damjana Benec, univ.dipl.inž.agr.

Katere vrste zelenjave so najbolj vsestranske za vaš vrt?

Da bi imeli kar največ vašega vrtnega pridelka, potem posadite zelenjavo in zelišča, katera je lahko gojiti, so vsestranska prav tako pa lahko iz njih naredite več različnih jedi.

Paradižnik

Paradižnik je verjetno ena izmed najbolj priljubljenih vrst zelenjave in ga najdemo v skoraj vsakem vrtu. To vrsto zelenjave je po vsej verjetnosti težko premagati po okusu, vsestranskosti ter dobrega vpliva na zdravje.

Bučke

Res je, da je njihova sezona rasti krajša od paradižnika, vendar pa so bučke izredno produktivne, poleg tega pa jih lahko uporabimo na različne načine.

Solata

Dokler je vreme zmerno bo solata veselo poganjala. Če pa ste morda ena izmed tistih oseb, ki redno uživa v solati, potem boste lahko prihranili kar nekaj evrov, če jo boste gojili sami.

Kumare

Ena sama rastlina kumare vam bo obrodila kar veliko sadov, pa ni važno na kakšen način je bila posajena. To pa lahko pride v vročih poletnih dneh še kako prav, saj so lahko kumare še kako osvežujoče.

Paprika

Danes obstaja na trgu že ogromno vrst paprike. Še posebej pa prihajajo v modo razne čili paprike, katere lahko prav tako posadite v vaš vrt.

Zelišča

Zelišča so lahko v trgovinah še kar draga, vendar pa so tista, ki jih sami vzgojite doma ne le dokaj poceni, poleg tega so tudi veliko boljša, saj so sveža. Zato razmislite o tem, da bi v vaš vrt vključili kakšen žajbelj, rožmarin, meto, timijan, drobnjak in baziliko. Pri tem pa lahko poskusite tudi med različnimi vrstami bazilike. Poleg tega pa določena zelišča tudi odganjajo škodljivce na vrtu. Več v članku Koristne rastline v vrtu.

Naprej »