Nevarnosti, ki se skrivajo v kozmetičnih proizvodih

V kozmetičnih izdelkih se lahko skriva veliko kemičnih snovi, ki jih niti ne opazimo na embalaži, če nanje nismo pozorni. Osnovne sestavine naravne kozmetike so olja in rastlinski vosek. Aktivne snovi, ki so bogate z vitamini in minerali, so naravnega izvora in predelane na okolju prijazne načine. Te snovi v zadostnih količinah in brez nepotrebne predelave in kemičnih dodatkov prodrejo v kožo, ki jih odlično sprejema. Kemične snovi namreč sploh nimajo tako dobrega učinka, zato je brez konzervansov in umetnih barvil učinek aktivnih snovi največji.

Kemične sestavine kozmetike

Kakšne kemične substance se nahajajo v kozmetičnih proizvodih? Poglejte si v tabeli spodaj:

Mineralna olja

• sintetični glicerin
• petrolejsko olje
• tekoči parafin

Uporaba:

• pogosto uporabljen ekscipient
• olje

Negativni učinki:
Mineralna olja pridobivajo z destilacijo nafte, zato so brez hranilnih snovi, mašijo pore in preprečujejo absorpcijo vitaminov A in E, ki so topni v maščobah.

Parabeni

• paraben
• metilparaben
• propilparaben
• butilparaben

Uporaba:

• kot konzervans

Negativni učinki:
Parabeni so sintetičnega izvora, povzročajo pa alergije z estrogenskim učinkom.

Aluminij

Uporaba:

•  v dezodorantih

Negativni učinki:
Aluminij v nakeaterih primerih lahko povzroči negativne reakcije na koži, dolgoročno pa povzroča tudi nekatere nevrodegenerativne bolezni.

Silikoni in dimetikon

Uporaba:

• ekscipient,
• hidratantno olje

Negativni učinki:
To so sestavine sintetičnega izvora in poleg tega še delno biološko razgradljivi, kar pomeni da so škodljivi tudi okolju.

Kemikalije v ličilih

Veliko uporabnikov je mnenja, da znano ime znamke na embalaži, pomeni varen proizvod in kvaliteto.

Vendar pa to ne drži, zato se vedno raje osebno prepričajte ali je proizvod, katerega ste kupili varen, ali ne. To pa seveda storite tako, da preberete deklaracijo. V nadaljevanju vam bomo predstavili nekaj kemikalij, katere so pogoste v kozmetičnih sredstvih, da se boste lahko sami odločili, ali je nakup določenega ličila vreden vašega zdravja in denarja.

Družina falatov (DBP)  in di-etilheksil felat (DEHP):

• Lahko povzroča prirojene motnje zdravja, prezgodnjo rast prsi, zmanjša število spermijev, povzroča poškodbe mod, prav tako lahko poškoduje spolne organe, ter povzroča pljučnega, ledvičnega in jeternega raka.
• DBP se uporablja za mehčanje plastike.
• Najdemo ga v lakih za nohte, ravnalcih las, losijonih za telo ter deodorantih.
• V Evropi je prepovedan.

Lauril sulfat (SLS) ter natrijev lauret sulfat (SLES):

• Sumijo, da povzroča raka na ledvicah ter jetrih, škoduje živčevju, lahko povzroči sivo mreno, eksceme, ter lahko med drugim tudi požge zgornji sloj kože.
• Uporablja se za penjenje ter emulzijo.
• Najdemo ga v zobnih pastah, šamponih, gelih za prhanje, kopalnih soleh.
• V Evropi ter osrednji Ameriki je prepovedan.

Alkilni-p-hidroksibenzonati (metil, propil, butil, etil)

• Škoduje hormonom, je estrogenski (oponaša naravne estrogene, ki povzročajo raka), povzroča izpuščaje in raka na prsih.
• Uporablja pa se ga, ker je germiciden ter konzervativen.
• Najdemo ga v utrjevalcih in gelih za oblikovanje pričeske, kremi za nohte, podlagah, maskarah, kremi za kožo, deodorantih, sončnih kremah ter barvah za lase.
• Prepovedan je na Japonskem terna Švedskem.

Družina formaldehidov:

• Lahko povzroči raka, alergične reakcije, dermatitis, glavobole, škoduje očem, povzoča bolečine v sklepih ter prsih, utrujenost, omotico ter probleme z imunskim sistemom.
• Uporablja se za dezinficiranje, je germicid, fungicid, se ne peni ter je lahko topen v vodi.
• Najdemo ga v šamponih, utrjevalcih las, gelih za prhanje, antibakterijskih razkužilih za roke, peneči kopeli, lakih za nohte, ustni vodici, odstranjevalcih ličil, …
• Prepovedan je v Evropi

Aminska družina dietanolaminov (DEA), trietanolaminov (TEA) ter amonoetanolaminov (MEA):

• Povzroča okvare hormonov, raka na ledvicah in jetrih, draži kožo ter lase, koroziven za oči, v povezavi z drugimi kemikalijami pa tvori rakotvorne itrosamine.
• Uporablja se ga za emulzije, je regulator pH vrednosti, dodaja pa se ga tudi kot peneči agent h kokosovim oljem.
• Najdemo ga v šamponih, milih, lakih za lase, sončnih kremah, podlagah, pudrih, kremah za britje, črtalih za oči, …
• Prepovedan je v Veliki Britaniji ter Evropi.

Propileni (propylene) / Butylene Glycol (PG)

• Povzroča abnormalnosti v možganih, ledvicah ter jetrih, draži dihalne poti, povzroča pljučni edem, izpuščaje, neuro-toksini pa slabijo proteine ter zgradbo celic.
• Uporablja se ga kot nadomestilo glicerinu, prav tako pa zadržuje vlago.
• Najdemo ga v deodorantih, losijonih za telo, utrjevalcih in gelih za lase, kremah, osvežilnh robčkih ter šminki.
• Prepovedan je v Evropi.

Parabeni:
se uporabljajo za konzervanse v kozmetični industriji. Po ocenah naj bi kar 13,200 kozmetičnih proizvodov vsebovalo parabene. Študije pa kažejo na njihovo povezavo z rakavimi obolenji, poleg tega pa škodujejo tudi hormonom.

Na srečo je večina teh kemikalij v Evropi prepovedanih, vendar pa ni odveč dobro pogledati na deklaracijo izdelka, in se na lastne oči prepričati, ali je ta izdelek vreden vašega zdravja, ali ne, še posebej, ko vam kje v tujini na potovanju zmanjka vlažilne kreme in ne najdete svojega priljubljenega izdelka na policah tamkajšnih prodajaln.

Strupene sestavine nekaterih izdelkov za kožo

Tokrat navajamo nekaj najbolj pogostih sestavin, ki se uporabljajo v kozmetiki. Te sestavine pa so lahko človeku potencialno nevarne.

Mineralno olje, parafin ter vazelin: vse to so naftni proizvodi, ki prekrijejo kožo kot plastika. To pomeni, da zamašijo pore in omogočajo, da se pod njimi začno nabirati strupi, ki po navadi povzročijo dermatološke probleme. Poleg tega pa tudi pospešujejo staranje kože, v nekaterih primerih pa povzročajo tudi rakava obolenja.

Paraben se uporablja kot konzervans v kozmetični industriji. Po ocenah naj bi kar 13,200 kozmetičnih proizvodov vsebovalo parabene. Študije pa kažejo na njihovo povezavo z rakavimi obolenji, poleg tega pa škodujejo tudi hormonom.

Fenol (karbolna kislina): najdemo jo v veliko losijonih ter kremah, povzroči pa lahko kolaps obtočil, paralizo, krče, komo ter celo smrt zaradi problemov z dihali.
Propilen glikol: se v kozmetiki uporablja za vlaženje, ter pri eteričnih oljih. Dokazano je, da povzroča dermatitis, probleme z ledvicami ter jetri, nevaren pa je tudi kožnim celicam.

Akrilamid: po navadi vsebujejo razne kreme za roke in obraz, povezujejo pa ga z tumorji.

Natrijev lavrilsulfat (SLS): najdemo v proizvodih za čiščenje avtomobila, razmaščevalcih, čistilih za pomivanje garažnih tal … in v več kot 90% proizvodov za osebno higieno!! Omenjena spojina uniči kožno pregrado in tako z lahkoto prodre v notranjost kože. V kombinaciji z drugimi kemikalijami pa tvori nitrosamine, ki povzročajo rakava obolenja.

Toluen: je strupen in nevaren, saj ob zaužitju povzroči smrt. Poleg tega je nevaren tudi, če ga vdihujemo ali absorbiramo skozi kožo. Narejen je iz nafte oz. premogovega katrana, najdemo pa ga v veliko sntetičnih dišav. Kronična izpostavljenost pa je povezana z anemijo, okvarami ledvic in jeter, poškoduje pa lahko tudi fetus.

Dioksan: najdemo v spojinah kot so polisorbat, lauret, etoksilarni alkoholi, … Uporablja se v mnogih proizvodih za osebno higieno, po navadi pa vsebuje visoke koncentracije lahko vnetljive spojine 1,4-dioksan. Povezanost z rakavimi obolenji in dioksanom so prviš opazili leta 1965. Dioksan pa poškoduje tudi dihalne poti ter jetra. Pozor: dioksan je sintetični derivat kokosa, zato bodite pozorni na tovrstne izdelke.

Naravni deodoranti

Ste pri zadnjem nakupu pogledali na deklaracijo deodoranta in si rekli “Paraben? Kaj sploh paraben je?“.

Večina proizvajalcev kozmetike se zateka k ne ekološkim substancam, kot npr. substance, ki škodujejo hormonom, petrokemikalije, spojine, katere dražijo dihala, itd.

Vse te spojine niso potencialno nevarne le zdravju odraslih ljudi, ampak tudi mladostnikom, dojenčkom ter zarodkom. Na spletu boste lahko našli tudi več razprav o povezavi kemikalij v deodorantih ter Alzheimerjevo boleznijo ter rakom na dojki.

Ko boste naslednjič kupovali deodorant, poglejte na deklaracijo in se poiskusite izogniti naslednjim kemikalijam:

• aluminij
• izdelki, ki uporabljajo aerosol za nanos (razpršila)
• raznim trditvam kot npr. “naravno“
• antibakterijskim spojinam kot npr. triklosan
• sintetične dišave
• paraben
• petrokemikalije (propilen glikol – PEG)

Namesto omenjenih kemikalij in sojin, raje poiščite na deklaraciji naslednje:

• preverjeno s strani neodvisnih organizacij, katere podeljujejo certifikat “organsko oz. naravno“ in sodelujejo v kampanji za varno kozmetiko.
• Deodorante, katero embalažo lahko recikliramo ekološko.
• Certifikat z logotipom zajčka “Leaping Bunny-certified “
• Deklaracijski seznam s spojinami, katere poznate oz. razumete kaj pomenijo.

Več o kemikalijah, ki se uporabljajo v kozmetični industriji si lahko preberete tudi v tem članku:
http://www.bodieko.si/kemikalije-v-licilih