Čebele zaznavajo petkrat hitreje kot človek

Čebele so žuželke, ki zaznavajo stvari okoli sebe v povprečju kar petkrat hitreje kot pa človek. To omogoči čebelam hitrejše zaznavanje barv, na podlagi česa lahko lažje manevrirajo med grmovjem in rastlinami v lovu za cvetlicami.

Ta pojav pa ni nekaj nenavadnega, saj vse žuželke z zmožnostjo hitrega letenja vidijo tudi hitreje. Tako imajo možnost uiti naravnim sovražnikom, hkrati pa lahko tako dohitijo ostale čebele.

Dr. Skorupski, ki nadaljuje raziskave s tega področja je povedal: “Mi ne moremo z lahkoto slediti letečemu insektu z očenom, vendar pa insekti lahko sledijo eden drugemu zaradi njihove zmogljivosti ‘hitrega gledanja’. Hitrost zaznave je namreč odvisna od tega, kako hitro lahko celice v očesu zaznajo svetlobo, da lahko nato oko zajame sliko sveta in jo pošlje možganom.“

Čebele tako svoj vid izkoristijo na več načinov; bile so namreč prva žival, za katero so znanstveniki lahko potrdili, da vidijo barve, saj ločijo med svetlobo in senco, prepoznajo oblike, poleg tega pa prepoznajo tudi barvne rože, ki vsebujejo nektar.

Vendar pa čebele porabijo veliko več energije za barvni vid, zato se poraja vprašanje, kako iz tega izluščijo korist. Energije čebele ne morejo uporabljati lahkomiselno, saj jo potrebujejo za to, da ostanejo pri življenju. Zato se zdi, da vidijo barve pri polovični hitrosti, drugače pa vidijo belo svetlobo, ki nudi toliko detaljov, da lahko razločijo najljubše cvetlice in za navigacijo nazaj do doma.

Britanci poskušajo rešiti čebele z akcijo ‘posvojite panj’

Britanski čebelarji so pozvali vse, ki jim ni vseeno za usodo čebel, vendar pa nočejo ali pa nimajo možnosti imeti panja doma.

Tako je Britanska čebelarska zveza ustvarila novo kampanjo, ki je uvedla podobno, kot je že bilo nekoč uzvedeno s tigri ter orangutanih, ki jih lahko posvojimo. Tako bodo lahko Britanci postali neke vrste čebelarji iz naslonjača in se pridružili mreži čebelarjev, ki bo ustvarjena v Veliki Britaniji.

Seveda verjetno vsi poznamo tisti znani Einsteinov rek, ki pravi “ko bo umrla zadnja čebela, človeštvo ne bo živelo več kot 4 leta”. Čebele namreč igrajo pomembno vlogo v kmetijstvu in nevede na leto pridelajo na primer v Veliki Britaniji s svojo marljivostjo kar med 100 in 200 milijonov funtov pridelka na leto.
Med pa je pri tem vreden med 10 in 30 milijoni funtov na leto (znesek je bil izračunan glede na Britansko povprečje).

Problem je seveda pri tem, da čebelam grozijo vedno večje grožnje, ki jih predstavljajo razni pesticidi, bolezni ter pomanjkanje prostora za bivanje in prehranjevanje.

Kolonije čebel so zato upadle za 6-12 odstotkov v zadnjih treh letih, kar je dokaj zaskrbljujoče.
Ideja posvojitve panja pa cilja na denarne prispevke, ki bodo namenjeni raziskavam, ki bodo poskusile preprečiti varroa mite virus, ki ubija čebele, poleg tega pa se bodo posvetili tudi študiji drugih virusov, infekcijam, genetiki, reje, vplivu pesticidov ter izgubi domov. S to kampanjo bi tako naj ljude pripomogli k problematiki čebelarstva in pri boju proti izumrtju čebel.

Propolis za zdravje

Medicina vedno več poudarkov namenja alternativnim metodam zdravljenja, v katero so vključena naravna zdravila. Med njimi nikakor ne smemo spregeldati propolisa.

Propolis je zdravilo, ki ga proizvajajo čebele in deluje proti virusom, bakterijam in glivicam. Strokovnjaki ga omenjajo kot zdravilo 21. stoletja. Na propolis bakterije niso sposobne ustvariti imunost in nima stranski učinkov, kot je slaba lastnost sintetičnih antibiotikov. Prav zaradi teh lastnosti je propolis posebnež med zdravili.

Uživamo ga pri anemiji, respiratornih težavah, negi ustne votline, v dermatologiji, za utrditev imunskega sistema, pri infekcijah prebavnega trakta, zaščiti jeter, v kozmetiki in pri odrgninah, ker nudi bakterijsko in glivično zaščito, ter pospešuje regeneracijo tkiva.

Čebelji proizvod

Ime propolis izhaja iz grške besede pro – pred ali prej in polis – mesto, zaradi njegove uporabe pri izgradnji in uravnavanju vhoda v panj. Kot ime se propolis uporablja po celem svetu. Zgodovinski zapisi kažejo, da je bil propolis cenjeno zdravilo v medicini Egipčanov, Babiloncev, Arabcev, Grkov, Rimljanov in drugih starih narodov. V zapisih iz 12. stoletja je opisano, da je bilo zdravljenje ustne votline, žrela in kariesa dovolj učinkovito le s propolisom.

Propolis je zdravilen proizvod, smolnate strukture, rumene ali temno rjave barve, značilnega vonja, ki ga z drevesnih popkov in skorje nabirajo čebele. Čebele ga potrebujejo za popravilo razpok znotraj panja, za čiščenje satovja, ki služi skladiščenju medu, cvetnega prahu ali kot leglo za ličinke, z njim uravnavajo temperaturo in balzamirajo vsiljivce, ki jih ne morejo odstraniti iz panja. Z njegovim hlapenjem se v panju ustvarjajo neugodni pogoji za razvoj bakterij in glivic, ki lahko ogrozijo zdravje družine. Ena čebelja družina (en panj), letno nabere od 150 do 400 g propolisa.

Sestava

Kemijska sestava propolisa še ni popolnoma razjasnjena. Glavne substance izhajajo iz treh izvorov: iz rastlinskih izločkov, iz substanc čebeljega metabolizma in dodanih snovi v času njegove obdelave. Analiza v Angliji je odkrila 150 različnih sestavin v propolisu, zadnje raziskave so jih pokazale celo 180.

Vsebnost snovi v propolisu je odvisna od vrste rastlin, ki jih obiščejo čebele med pašo. Razlikuje se po barvi, vonju in zdravilnemu vplivu, ki je odvisen od sestavin in letnemu času bere. Znano je, da propolis vsebuje različne smole in podobne sestavke, balzame, eterična olja, vosek, pelod, flavonoide, minerale in tako imenovane rastlinske hormone. Propolis je bogat z različnimi flavonoidi (galangin, kvercetin, krizin, kempferol, apigenin, pinocembrin, pinobaksin), ki so v rastlinskem svetu zelo razširjeni, njihova vloga pa je zaščitita rastline pred patogeni iz okolice.

Lastnosti propolisa

Propolis je na temperaturi izmed 25 in 45°C gosta, lepljiva tekočina, pri temperaturi nižji od 15°C postane trd in lomljiv in na temperaturi višji od 45°C gumijasto lepljiv. Na propolis bakterije niso sposobne ustvariti imunost in nima stranski učinkov, kot je to slabost sintetičnih antibiotikov. Prav zaradi teh lastnosti je propolis posebnež med zdravili. Kot močan antioksidant učinkovito deluje proti prostim radikalom, ki so povzročitelji številnih bolezni, tudi najtežjih kot so, ateroskleroza, katarakta, Parkinsonova in Alzheimerjeva bolezen.

Propolis se uporablja v stomatologiji kot sredstvo pri zdravljenju paradentoze in utrjevanju dlesni. Preventivno deluje proti vnetju grla, odlične rezultate pa dosega pri zdravljenju infekcij, opeklin, odprtih ran in zdravljenju čirov prebavnega trakta. Raziskave potrjujejo, da krepi imunski sistem in ima neposredni protikancerogeni učinek. Mnogi strokovnjaki ga imenujejo, zlati proizvod 21. stoletja.

Nova odkritja

Nove raziskave so potrdile, da propolis, zaradi specifične sestave flavonoidov v kombinaciji z ostalimi terapevtskimi zdravili, učinkovito preprečuje nastanek tumorjev, prav tako pa je učinkovit pri njihovem zdravljenju.

Vir: bambino.si