Ali veganstvo res ogroža otrokov razvoj?

Na tiskovni konferenci Društva za osvoboditev živali in njihove pravice sta sodelovala mag. Marko Čenčur, strokovnjak za prehrano in Vlado Began, univ. dipl. prav., tudi varuh pravic živali pri društvu. Tema tiskovne konference je bila Ali veganstvo res ogroža otrokov razvoj? Gre za odgovor na tiskovno konferenco Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) iz Ljubljane, ki je bila dne 11.8.2011 in na kateri so pediatri iz tega zavoda, ob smrti desetmesečnega otroka, katerega starši naj bi bili vegani, trdili, da je veganska prehrana za otroke škodljiva in celo prepovedana.

Mag. Marko Čenčur je povedal, da smo v zadnjem času smo priča dokaj militantni propagandni akciji s strani slovenskega zdravstva in medijev, usmerjeni proti veganstvu otrok, ki ga je sprožila tiskovna konferenca UKC na temo prehrane otrok. Razlog za to je smrt otroka, ki sploh ni umrl zaradi veganstva. Povod za gonjo je bilo že dejstvo, da je bil hranjen vegansko. Slovenska “stroka” je izrabila tragično priložnost in v javnosti začela širiti dejstva o “tvegani veganski prehrani”, hkrati pa zanikala (ali vsaj pometla pod tepih) vsa možna tveganje vsejede prehrane in s tem pustila v javnosti povsem napačno, a hkrati izredno škodljivo sporočilo: dokler vaš otrok je salame in hamburgerje ni potrebno pretirano skrbeti za prehrano, tvegali naj bi le “vegani”.

Zato bi bilo zanimivo videti, v koliko primerih, ko so otroci umrli zaradi vsejede prehrane (recimo zaradi salmonele ali E-coli, ki jo dobijo v napačno pripravljenem mesu ali jajcih), so zdravniki UKC organizirali tiskovne konference o nevarnostih vsejede prehrane ter sprožili podobno propagandno akcijo? Pristranskost in osebna agenda posameznikov, katere mediji slovenski javnosti vztrajno predstavljajo kot “vrhunske strokovnjake za prehrano otrok” je iz tega več kot očitna.

Tako kot vsejedo prehrano za otroke je tudi vegansko prehrano potrebno pravilno načrtovati. Kar je najbolj tragično je to, da od odgovornih oseb dnevno prejemamo nešteto informacij o tem, kako pravilno sestaviti vsejedi obrok (kar je relativno težko in dokaj nevarno ob poplavi raznih salam, paštet, klobas in podobnih, za otroka izredno škodljivih in nevarnih živil), medtem ko odgovorni v primeru veganske prehrane, teh informacij nočejo nuditi. Namesto tega so veganski starši deležni očitkov in svaril, skoraj brez izjeme  pa tudi relativno agresivno siljenje v “normalen”, torej vsejedi način prehranjevanja. Takšno ravnanje s strani slovenske “stroke”, kateremu smo bili priča tudi na tiskovni konferenci UKC, je izredno neodgovorno in tudi nevarno. Po eni strani ne nudijo pomoči (ki pa jo seveda nudijo vsem ostalim) skupini ljudi, ki se prehranjuje drugače, po drugi strani pa možnosti napak poudarjajo izključno samo pri enem tipu prehrane, ne pa pri vseh ostalih. Tak pristop daje lažen in izredno nevaren občutek, da vsejedo prehranjevanje ni (ali pa je manj) tvegano. Resnica pa je povsem drugje, namreč vegansko prehrano otrok je relativno enostavno pripraviti, naravnost katastrofalno zdravstveno stanje vsejedih otrok na zahodu pa nam pokaže, da je veliko težje pripraviti uravnoteženen in zdrav vsejedi jedilnik. Zato je tako ravnanje slovenske “stroke” izredno škodljivo.

Zaskrbljujoče je tudi, ker so se slovenski zdravniki predstavljali javnosti kot edini glasniki stroke. Zakaj zaskrbljujoče? Ker je mednarodna prehranska stroka že pred desetletji presodila prav nasprotno, kot trdi naša lokalna, slovenska “stroka”: da je veganska prehrana lahko povsem ustrezna tudi za dojenčke in otroke. Največje prehranske organizacije v svetu (ameriška prehranska organizacija, ki sama šteje preko 70.000 članov, zdravnikov, pediatrov in strokovnjakov za prehrano), kanadska, britanska, poleg njih pa lepo stevilo največjih pediatričnih združenj v svetu namreč vsi po vrsti trdijo, da je vegetarijanska in tudi veganska prehrana lahko povsem ustrezna za dojenčke in otroke. Svoja stališča temeljijo na stotinah znanstvenih raziskav, zato debate ali je taka prehrana primerna za otroke ali ne, NI potrebna. Relevantna stroka je to na osnovi znanstvenih dokazov že davno presodila.

Izredno moteče pa ni samo dejstvo, da so se slovenski posamezniki, ki krojijo slovensko prehransko politiko, odločili nasprotovati največjim in najuglednejšim strokovnim prehranskim organizacijam in pediatričnim združenjem, ampak tudi način, kako to počnejo. Poiskali so enega redkih pediatričnih združenj, ki v svojih stališčih odsvetuje vegansko prehrano, povzdignili njihovo mnenje v “vse-evropsko” ter ga promovirali in v Sloveniji zavajajoče predstavljali kot “stališče evropske stroke”, v nekaterih primerih celo kot stališče “svetovne stroke”. Nekateri posamezniki so šli celo tako daleč, da so omenjeno odsvetovanje prevedli kar v “prepoved” veganstva za otroke. Ob tem pa so seveda pozabili povedati:
1.    mnenje, katerega zdravniki promovirajo v Sloveniji, direktno nasprotuje mnenju velike večine bistveno večjih in uglednejših mednarodnih prehranskih organizacij in pediatričnih združenj v svetu, torej dejsnsko nasprotuje mednarodni stroki.
2.    mnenje o veganstvu otrok, katerega zdravniki promovirajo v Sloveniji, ne temelji na NITI ENI SAMI znanstveni raziskavi, ki bi študirala vegansko prehrano otrok. Torej promovirajo mnenje o veganstvu otrok, ki ni znanstveno utemeljeno. Na drugi strani, mnenje največjih in najuglednejših prehranskih in pediatričnih združenj v svetu, ki mnenju slovenskih zdravnikov nasprotuje, temelji na stotinah znanstvenih raziskav.

Zelo problematično je tudi dejstvo, da so taisti posamezniki to, mednarodni stroki nasprotujoče in znanstveno nepodprto stališče, vnesli v prehranske smernice Slovenije.

Vlado Began je dejal, da sklepa razširjenega strokovnega kolegija za pediatrijo (RSK) iz 2008 in 2010, ta pa je najvišji strokovni organ na področju zdravja otrok, ne govorita o tem, da bi bila veganska prehrana sama po sebi škodljiva ali prepovedana. Govorita predvsem o tem, da je za otroke najbolj zdrava starosti primerna mešana prehrana. Izrecno o veganski prehrani ni govora. Iz stališča RSK iz 2008, da je za populacijo otrok najbolj zdrava pravilno sestavljena in starosti primerna mešana prehrana, izhaja, da sta tudi vegetarijanska in veganska prehrana zdravi, čeprav to v sklepu ni izrecno omenjeno, izhaja pa logično iz njega. Tako je mogoče iz tega zaključiti, ob upoštevanju stališča dveh največjih dietetičnih organizacij na svetu, ADA (American Dietetic Association) in DC (Dietitians of Canada), da je veganska prehrana, tudi za otroke in dojenčke, zdrava in otrokom, vključno dojenčkom, omogoča vsa hranila za njihov normalni razvoj. Če najvišji strokovni organ za zdravje otrok ni prepovedal veganske prehrane za otroke, niti je ni opredelil za škodljivo in zdravju nevarno, zakaj to potem delajo pediatri UKC? To je še bolj nerazumljivo in čudno, ker tudi njih v strokovnem smislu zavezujejo sklepi RSK za pediatrijo?

Zanimivo je tudi to, da Ministrstvo za zdravje, po lastnih navedbah, ne razpolaga z dokumenti v zvezi s škodljivostjo vegetarijanske oz. veganske prehrane, kar je logično, saj jih ni, po drugi strani pa je to dokaz, da vegetarijanska in veganska prehrana nista škodljivi oz. zdravju nevarni. Kajti če bi vegetarijanska in veganska prehrana res bili škodljivi sami po sebi, bi ministrstvo o tem moralo imeti raziskave, saj je dolžno spremljati stanje na svojem področju.

Pediatri pravijo, da morajo otroci že pri starosti pol leta začeti uživati meso. Pediatri tako želijo  vegane spreminjati v mesojedce. Zakaj hočejo pediatri, da začne otrok tako zgodaj uživati meso? Mogoče zato, ker se takrat že začne oblikovati okus pri otrocih. Če otrok začne zgodaj uživati meso, se nanj navadi in si izoblikuje okus po njem. Zato bo kasneje po vsej verjetnosti  zahteval oz. želel meso.

V svojem sklepu iz leta 2010 RSK za pediatrijo navaja, da „strokovne raziskave ne kažejo, da bi mešani jedilniki, pripravljeni po načelih zdravega prehranjevanja pomenili tveganje za zdrav otrokov razvoj.“ Ali temu res tako? Množica strokovnih raziskav kaže na veliko rizičnost mesa in drugih živil živalskega porekla. Ta živila so rizični faktor za mnoge vrste raka, diabetes, srčno-žilne bolezni, demenco, razna vnetja, osteoporozo, škoduje inteligenci … Če to velja za odrasle, to velja še toliko bolj za otroke, kajti njihovo telo je v razvoju in zato bolj ranljivo. Namesto da bi se imunski sistem krepil, se izčrpava v borbi z mesom, saj ena izmed raziskav dokazuje, da imunski sistem smatra meso kot tujek in se brani pred njim. Čeprav je bila ta raziskava narejena na rdečem mesu, ni videti razloga, da pri drugih vrstah mesa ne bi bilo podobno. Kaj naredijo živila živalskega porekla v nežnem otrokovem telesu, si ni mogoče predstavljati, vidno pa bo kasneje, ko se bo rizičnost mesa, mleka … spremenila v bolezen, mogoče v raka, demenco, srčno-žilne bolezni … Iz zgornjega je mogoče zaključiti, da mešana prehrana, tudi če je primerna, ni zdrava, temveč pomeni velik riziko za bolezen. Z uživanjem se rizičnost spremeni v bolezen.

Jasno je, da je veganska prehrana najbolj zdrava, saj ne obstajajo študije, ki bi dokazovale škodljivost te prehrane, kar seveda ne velja za mešano prehrano, kjer je množica študij o njeni škodljivosti, kot že navedeno.

Veganska prehrana v celoti zadosti dolžnosti prebivalcev Slovenije iz 2. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, kjer je navedeno, da mora vsakdo skrbeti za svoje zdravje, saj je zdrava. Tega ni mogoče trditi za mešano prehrano, ki je dokazano rizična in vzrok za mnoge bolezni. Po slovenski ustavi, zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter konvenciji o otrokovih pravicah je korist otrok glavno vodilo pri vzgoji in izobraževanju. Ali je v korist otrok, da uživajo meso, če je ta rizični faktor za mnoge civilizacijske bolezni? Ali ni v korist otrok, da uživajo vegansko prehrano, za katero ni dokazov, da bi bila škodljiva?

Križarska vojna zoper vegane?

V Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani (UKC) je zaradi sepse umrl desetmesečni dojenček, po poročanju medijev je bil podhranjen, njegovi starši pa so vegani. V zvezi s tem dogodkom je UKC organiziral tiskovno konferenco o priporočenih smernicah o prehrani otrok. Ker je bilo na tiskovni konferenci slišati, da krivde za otrokovo smrt nihče ne pripisuje načinu prehrane, se postavi vprašanje, zakaj je bila potem tiskovna konferenca namenjena načinu prehrane otrok? Zakaj je bilo na tiskovni konferenci govora v glavnem samo o vegetarijanstvu oz. veganstvu, če vzrok smrti otroka ni način prehrane? Očitno je medicinska stroka na ta način, torej posredno, želela javnosti sporočiti, kaj je po njenem pravi vzrok smrti.

Če je bil otrok podhranjen, temu ne more biti kriva vegetarijanska ali veganska prehrana, temveč to, da mu starši niso dali dovolj hrane ali pa da je bil bolan in ga starši niso peljali k zdravniku. Nerazumljivo tudi je, da uradna medicinska stroka krivi vegansko prehrano za smrt dojenčka, če še ni znan vzrok smrti. Namesto da bi počakala na uradne rezultate o vzroku smrti, je ta dogodek izkoristila za napad na vegetarijanstvo oz. veganstvo. Ali ne gre za neetično dejanje? Ali ni to napad tudi na trgovine, ki prodajajo vegansko prehrano in povzročanje poslovne škode?  Nerazumljivo je še, da predstojnik nekega oddelka UKC na tiskovni konferenci pravi, da pri veganstvu ni mogoče zagotoviti vnos vseh potrebnih snovi, zato je ta način prehrane škodljiv in zdravju nevaren, še posebej pri otrocih (Delo, 12.8.2011), ker to preprosto ne drži.

To dokazujejo tudi stališča nekaterih dietetičnih organizacij na svetu. Stališče dveh največjih dietetičnih organizacij na svetu, ADA (American Dietetic Association) in DC (Dietitians of Canada) je, da so uravnotežena veganska in ostale vrste vegetarijanske prehrane primerne za vsa življenjska obdobja, vključujoč nosečnice, doječe matere, dojenčke, otroke in odraščajoče ter da vegetarijanska in veganska prehrana lahko zadovolji potrebe po vseh makro in mikrohranilih, vključno z beljakovinami, železom, cinkom, kalcijem, vitaminom D, riboflavinom, vitaminom B12 vitaminom A, maščobami omega-3 in jodom. In še: Vegetarijanska prehrana poleg tega ponuja mnoge prednosti, saj imajo vegetarijanci dokazano manjši indeks telesne teže ter manjšo možnost za pojav ishemične bolezni srca, prav tako imajo manjšo koncentracijo holesterola, nižji krvni tlak in manjšo možnost za povišanje tlaka, za pojav diabetesa tipa 2 in raka prostate ter debelega črevesa.

Veliko število strokovnjakov pravi, da je uravnotežena veganska prehrana primerna za vse starostne kategorije, torej tudi za dojenčke in otroke, peščica slovenskih zdravnikov pa to zanika in celo trdi, da je veganska prehrana škodljiva. Zdrava hrana v bistvu prepovedana, tista, ki pa je škodljiva, to je mešana (z mesom in drugimi živili živalskega izvora), pa se priporoča, čeprav je za živila živalskega porekla dokazano, da so rizični faktor za mnoge bolezni kot so rak, srčno-žilne bolezni, diabetes, osteoporoza … V čigavo korist deluje slovenska uradna prehranska stroka: v korist zdravja ali bolezni? Dokazano je tudi, da je masovna živinoreja, od koder izvirajo živila živalskega porekla, okoljsko in podnebno zelo škodljiva. Pesticidi in druga strupena sredstva, gnoj in gnojnica … uničujejo okolje, živinoreja pa ima tudi v podnebnih spremembah zelo velik delež, saj emitira v ozračje zelo velike količine  škodljivih toplogrednih plinov. To podpira uradna medicinska stroka, ko je proti veganstvu.

Koliko otrok je umrlo zaradi sepse, so pa bili mesojedci? Vsak četrti otrok, ki umre, umre zaradi sepse. Koliko med njimi je mesojedcev? Velika večina?

Za Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice:
Stanko Valpatič, predsednik in
Vlado Began, varuh pravic živali

Naučimo otroke skrbeti za okolje

Že nekateri odrasli so se težko prilagodili ločevanju odpadkov in ekološkem načinu življenja, kako je šele z otroci? Pravijo, da so otroci bolj dovzetni za spremembe, ali je to res pa se prepričajte sami.

Vsakodnevno količina odpadkov narašča, kar ste zagotovot tudi sami opazili, ko jih odnašate v zabojnike. In temu primerno se tudi vedno bolj spreminja sam odnos do odpadkov in njihovega ločevanja in to na bolje. Ljudje smo vse bolj ozaveščeni o ekološkem »načinu« življenja in vedno več je tistih gospodinjstev in posameznikov, ki so odpadke pričeli ločevati. Čemu je sploh potrebno ločevanje? Zato, ker smeti predstavljajo osnovno surovino za proces predelave in morebitne ponovne uporabe.

O ločevanju odpadkov je že ogromno napisanega. Osnova ločevanja so zabojniki. Potrebujemo štiri različne zabojnike za različne skupine odpadkov- papir, embalaža, biološki odpadki in steklo. Da se ne bi več zgovarjali na pomanjkanje prostora je sodobna industrija uspešno pričela izdelovati tudi take zabojnike s štirimi prekati, katere je mogoče umestiti še v tako majhen prostor –torej nimate več razlogov za izgovore. Druga možnost je tudi ta, da imamo za papirnate odpadke papirnato vrečko, za biološke razgradljivo vrečko in za plastične izdelke plastično vrečko. Vse vrečke lahko nato napolnjene ustrezno zavrzete v za to namenjene javne zabojnike, ki se sedaj nahajajo že skoraj na vsakem koraku.

Otroke je potrebno na eko stil življenja pričeti navajati že od malih nog, ko se zavedajo kaj jim skušamo povedati. Samo na tak način se bodo dejansko ne samo naučili ločevati odpadke ampak jim bo to podzavestno postala vsakodnevna rutina. V predšolskem obdobju se otroku oblikujejo temeljne kulturne, delovne in socialne navade in ravo zato to obdobje ponuja ogromne možnosti, da v tem času otroku privzgojimo načela dobre okoljske vzgoje in odgovornega ravnanja z odpadki.  V nekaterih vrtcih po Sloveniji v ta namen že potekajo »priprave« na eko stil življenja, saj so vzgojiteljice skupaj z otroki že pripravile in zanimivo opremile koše tako, da kar kličejo po ločenem zbiranju odpadkov. Dokazano na še večji uspeh deluje, če so na zabojnikih zanimivo in ilustrativno prikazani simboli, ki hkrati nakazujejo na to kakšni odpadki sodijo v kakšen koš.  Za vsak koš posebej naj otroci sami narišejo risbico z izdelki, ki sodijo v posamezen koš.

Če gre za otroke mlajše starosti, pa naj na primer le –ti s prstnimi barvami narišejo risbico za papir v eni barvi in v drugi barvi risbico za embalažo, in podobno. Predlagamo, da uporabite enake barve, kot so na zabojnikih. Risbico potem skupaj z otroci prilepite na izbran koš in otroci bodo natančno vedeli, kam kaj sodi. Otroci dokazano zelo radi sodelujejo pri ločevanju odpadkov, saj je to za njih neke vrste uganka in ob pravilni izbiri jih seveda moramo nagraditi s pohvalo, ob več pravilno napolnjenih koših pa tudi npr. s knjigico ali z družabno igro na temo varovanja okolja in ekološkega stila življenja. Primer ustrezne in hkrati zelo lepe pravljice za otroke, ki govori o sožitju z naravo, je »Kdo je napravil Vidku srajčico« ali »Čas brez vode«. Tudi knjiga »10 stvari, ki jih lahko naredim za lepši svet« jim bo zagotovo zanimiva in bo pričarala nasmeške na njihove obraze. Sama pot do tega, da otroci ločevanje sprejmejo in postane to njihov način življenja je prav gotovo vzgojno zelo zahtevna. Pri tem je zelo pomembno veliko razumevanja in, da stvar ter učenje temelji predvsem na praktičnem delu in vsebuje kar se da malo teorije, saj zna biti ta zelo nezanimiva.

Kako naj bi izgledalo to v praksi? Otrokom v obliki nekakšnih preizkusov  na primer pokažemo katere stvari gnijejo, kateri odpadki v zemlji onesnažujejo okolje, kaj spreminja obliko in podobno.  Samo na tak in podoben način bodo otroci deležni nekega doživetja in bodo dejansko dojeli predstavo o nujnosti ekološkega načina življenja in s tem povezanega ločevanja odpadkov. S tem bodo otroci namreč doumeli, da stvari, ki ne razpadejo okolje onesnažujejo in dojeli pomembnost ločevanja. Poleg ločevanja odpadkov pa med eko stil življenja uvrščamo tudi neke ostale stvari v vsakodnevnem življenju. Tudi slednje je priporočljivo že v zgodnjih letih približati otrokom.

Naučite otroka varčevati z energijo

Z otrokom napišite ali narišite (odvisno od starosti otroka) seznam naprav doma, ki potrebujejo ekeltrično energijo za delovanje. Ker je kar nekaj takih naprav, jih razdelite glede na kriterij koliko električne energije porabijo za svoje delovanje. Ob tem otrokom razložimo pomembnost varčevanja z elektriko. Zagotovo vas bo otrok všprašal zakaj? Temu sledi zato, ker lahko elektrike zmanjka in tudi zato, ker to veliko stane. Otroka vedno nagradite s pohvalo ko stori kaj dobrega v ta namen – ugasne luč, ko zapusti prostor, zapre vrata hladilnika,…Tudi vi lahko pripomorete k varčevanju z energijo in sicer že s tem, da v stanovanju namestite varčne sijalke, ki bodo namestile navadne žarnice.

Naučite otroka varčevati z vodo

Povprečno gospodinjstvo v Sloveniji porabi na dan ogromno količino vode. Veliko je porabi ravno zaradi nepremišljenega ravnanja. Veliko lahko prihranimo pri umivanju zob ali rok. Otroku pokažite kako naj malo odpre vodo in kako naj med ščetkanjem zob ali miljenjem rok, zapre vodo. To bo najverjetneje še lažje, če bomo ob menjavi pipe mislili tudi na to, kako bi vodo najhitreje odprli ali zaprli. Otroci se zelo radi kopajo. Poskusite se z otrokom pogovoriti o tem, da kopanje porabi veliko vode in, da se je bolje večkrat tuširati in bolj poredko kopati. Če ne gre drugače, naredite v kopalnici tabelo, v  katero vpisujete ali lepite nalepke, kdaj pride na vrsto tuširanje in kdaj kopanje.

Podali smo vam nekaj koristnih nasvetov kako otroku približati ekološki način življenja. Seveda vse morda ne bo delovalo pri vseh otrocih enako. Vzemite te nasvete kot nekakšne smernice, katere nato glede na potrebe in interese vašega otroka, ustrezno priredite.

Ko materinstvo boli

Duševne stiske povezane z nosečnostjo, porodom in obdobjem po njem, so veliko bolj pogoste, kot se o njih sliši v javnosti. Ocenjujejo, da za depresijo trpi od 10-15% nosečnic, po porodu pa vsaj ena ali dve od desetih žensk postaneta depresivni in/ali tesnobni. (vir: dr. Zalka Drglin, Zima v srcu, 2009)

azlogi za slabo poznavanje in razumevanje tovrstnih duševnih stisk so povezani predvsem s pomanjkljivim družbenim in kulturnim razumevanjem materinstva ter čustev, ki se ob njem porajajo. Ženske, ki najpogosteje doživljajo ob porodne duševne stiske, so navadno zelo pogumne in ker ne želijo pokazati svoje ranljivosti, jih je strah priznati, da ob materinstvu občutijo tudi različna neprijetna čustva. K strahu pripomore tudi napačno razumevanje, da je materinstvo zgolj srečno obdobje, v kar nas prepričujejo družbena pričakovanja. Duševne stiske, med katerimi je vedno bolj pogosta tudi poporodna depresija nas opozarjajo, da ni vedno tako. Ocenjujejo, da v Sloveniji vsako leto zaradi hujše depresivnosti in/ali tesnobe trpi od 2.000 do 4.000 žensk po porodu. (vir: dr. Zalka Drglin, Zima v srcu, 2009)

Poporodna depresija ali tesnobnost se pojavita od štiri do šest tednov po porodu, lahko pa tudi precej pozneje. Najpogosteje trajata od tri do šest mesecev. (vir: dr. Zalka Drglin, Zima v srcu, 2009) »Kako to, da imam tako lepega otroka, pa nič ne čutim do njega?«, »Ne skrbim dovolj dobro za otroka.«, »Nisem dobra mama.« in podobne misli navadno spremljajo poporodno depresijo. Vezane so na otroka ter na novo vlogo, v katero je postavljena ženska – vlogo matere. Stiske po porodu pa lahko doživljajo tudi očetje.

Pomoči, ki je na voljo obolelim, je več vrst, vendar se v praksi pokaže, da je pomoč težko dostopna in največkrat samoplačniška. Za kvalitetno reševanje duševnih stisk v predporodnem obdobju, ob samem porodu in v poporodnem obdobju, bi bilo potrebno vzpostaviti mrežo usposobljenih strokovnjakov po celi Sloveniji. Veliko pa lahko v preventivnem smislu napravimo tudi sami, ob pomoči kvalitetnih nevladnih organizacij in skupin za samopomoč.

»Če boste začutile, da se vam zdi, da imate kakšne stiske v materinstvu, vedite, da je to pravzaprav dobro, da ste žive in da imate priložnost, da spoznate svoja čustva v vsej paleti.« (mag. Radmila Pavlovič, Mama Zofa)

Avtor: Studio 12

Eko pohištvo za vašega malčka

Tudi pohištvena industrija gre v korak s časom in vse pogosteje sledi eko prizadevanjem. Še posebej je to izrazito pri proizvodnji tako imenovanega ‘eko otroškega pohištva‘.

Beseda eko izvira iz besede ekologija, znanstvena veda, ki preučuje porazdelitev in bogastvo živih organizmov in odnose med živimi bitji ter živim in neživim okoljem. Danes smo sicer njen pomen nekoliko predrugačili in pod besedo eko razumemo »človekovo prizadevanje za zmanjšanje lastnega škodljivega vpliva na okolje« (Wikipedia, 2010). Tudi pohištvena industrija gre v korak s časom in tudi tu se vse pogosteje sledi eko prizadevanjem, še posebej je to izrazito pri proizvodnji tako imenovanega »eko otroškega pohištva«.

»Zdrava« otroška radovednost

Otroci so radovedna bitjeca, ki na novo raziskujejo svet. Pri spoznavanju novega ne uporabljajo le vida, sluha in vonja, temveč tudi okus. Vsako novo stvar najprej dobro pregledajo, nato pa jo še okusijo. Tudi pohištvo v otroški sobici ni nobena izjema. Nemalokdaj se zgodi, da otrok poliže oziroma ugrizne v posteljno stranico ali da »poljubček« svoji omari. Prav zato je zelo pomembno, da je pohištvo otroške sobe vašega malčka izdelano z upoštevanjem najvišjih standardov obdelave lesa. Pri tem je vedno bolj v ospredju uporaba nestrupenih barv in lakov, ki ne vsebujejo formaldehida.

Začne se pri pridobivanju lesa

Skrb za t. i. »zdravo« pohištvo se začne že pri samem pridobivanju lesa. Pomembna sta tako vrsta lesa kot tudi njegovo poreklo, še posebej pri ivernih ploščah, za katere veljajo izredno strogi evropski predpisi.Les namreč veliko pove o samem vzdrževanju gozdov, iz katerih ga pridobivajo in pa o okolju ter njegovih vplivih, v katerih drevesa rastejo. Če boste pri izbiri otroškega pohištva imeli na voljo ta podatke, boste lažje ocenili ali je bil uporabljen les izpostavljen kakšnim škodljivim vplivom okolja (npr. radioaktivno sevanje ipd.).

Uporaba nestrupenih snovi

Izrednega pomena pri izdelavi eko otroškega pohištva je zagotovo uporaba nestrupenih barv in lakov, brez vsakršnih škodljivih hlapov. Izdelovalci takšnega pohištva bo pozitivne lastnosti le-tega zagotovo izpostavili in jih tudi ustrezno označili oziroma podkrepili s certifikati, ki dokazujejo neškodljivost in primernost pohištva za opremo otroške sobe.

Okolju prijazen proizvodni proces

Globalno segrevanje je eden glavnih problemov današnjega časa. Svet se bori za zmanjšanje škodljivih vplivov na okolje, zato je poleg uporabe kakovostnega lesa ter nestrupenih barv in lakov, pri eko pohištvu pomembna tudi okolju prijazna proizvodnja in posledično skrb za okolje.

Eko certifikati

Najzanesljivejši pokazatelj tega ali je pohištvo res eko so številni certifikati, ki jih proizvajalci pohištva lahko pridobijo v primeru, da se ravnajo v skladu z določenimi pravili oziroma predpisi. Žal pa ima tudi pridobivanje teh potrdil svojo ceno, ki jo kupec posledično občuti pri nakupu. Večina eko otroškega pohištva, ki zagotavlja izpolnjevanje vseh zgoraj naštetih kriterijev, ima namreč tudi precej višjo ceno.

Vir: www.ringaraja.net

Zastrupitev s svincem: kako jo preprečiti in opaziti

Zastrupitev s svincem ni tako nemogoča kot se mogoče na prvi vtis zdi. Res je, da naslednje statistike prihajajo iz Amerike, vendar pa je vseeno dobro vedeti takšne stvari.

Nedavno poročilo Environmental Law Foundation je namreč pokazalo, da obstaja na trgu ogromno hrane in pijače za otroke, ki vsebujejo svinec. To pa seveda nikakor ni dejstvo, katerega bi lahko izpustili, saj je svinec ena izmed najbolj strupenih kovin.

Vsako leto naj bi bilo tako okoli 300.000 otrok med 1. in 5. letom starosti, ki imajo povišane količine svinca v krvi. Dolgotrajna izpostavljenost pa lahko pripelje do resnih zdravstvenih težav, kot tudi razvojnih motenj.

Sicer  je v Evropi  možnost za zastrupitev s svincem veliko manjša, saj se trudijo odstraniti takšne proizvode s trga, vendar pa se lahko vseeno znajde kakšen tak proizvod na naših policah.

Bistveno pri zdravi prehrani otroka je to, da ima ta dobro in predvsem raznoliko in urejeno prehrano, ki vsebuje zadostne količine kalcija, železa in vitamina C. Ti pomagajo telesu, da samo izloči svinec iz sistema. Starši bi se zato morali pogovoriti z otrokovim zdravnikom kakšna je zdrava prehrana za otroka.

Dobro je tudi vedeti, da otrok, ki je zastrupljen, po vsej verjetnosti ne kaže očitnih znakov zastrupitve. Če pa so količine svinca že zelo visoke, potem se opazijo blažji simptomi, ki se kažejo v naslednjih oblikah:

• prekomerno jokanje
• nenavadne prehranjevalne navade, kot na primer uživanje zemlje ali barve
• slab apetit
• izguba teže
• utrujenost
• bolečine v trebuhu
• bruhanje
• zaprtje
• bledica
• glavoboli

Če se ugotovi visoka prisotnost svinca v telesu, potem se je seveda najprej potrebno posvetovati z zdravnikom. Zdravnik bo nato predpisal zdravljenje, saj je to odvisno od stopnje svinca v krvi.

Dihalne motnje med spanjem pri otrocih

Spanje je pomemben dejavnik normalnega telesnega in duševnega razvoja otrok, pogoj za zadovoljive dnevne aktivnosti, uspeh v šoli, nasploh – za zdravje otroka. Toda, ali je spanje vedno tudi počitek? Ali je ustrezno trajanje spanja hkrati tudi jamstvo za popolno psihofizično okrevanje?

Nekatera bolezenska stanja se najmočneje in v glavnem kažejo med spanjem, ko se pojavijo dihalne motnje, zaradi česar je oskrba telesa s kisikom zmanjšana. Zadnja leta zdravniki vse pogosteje diagnosticirajo dihalne motnje med spanjem, ki so posledica zmanjšanega pretoka zraka skozi zgornja dihala, t.i. sindrom obstrukcijske apneje med spanjem – SOAS.

Te motnje se pojavljajo tako pri otrocih kot pri odraslih, vendar so razlogi različni. V poteku ene epizode pride do kratkotrajne zmanjšane oskrbe krvi in tkiva s kisikom, motenj pri spanju ter motenj pri delovanju srca. Kot daljši in kasnejši učinek nezadostnega dihanja pa se pojavljajo utrujenost in vedenjske motnje, lahko pa se razvije celo visok krvni tlak in pojavijo znaki bolezni srca. Če

SOAS ne spoznamo in ne zdravimo, lahko pride do trajnih in celo življenjsko nevarnih posledic.

Ocenjujejo, da se pojavlja pri 1-3% otrok v predšolski in šolski dobi.

V 24 urah se menjavajo aktivnost in počitek, spanje in budnost in trajajo različno dolgo – odvisno od starosti otroka. Novorojenček prespi kar 20 od 24 ur. Ta čas se postopno krajša in konec prvega leta starosti spi otrok 14-15 ur, od česar 2-4 ure čez dan.

Predšolskemu otroku je poleg 8-10 ur nočnega spanja še vedno v glavnem potrebno vsaj 1-2 uri dnevnega spanja, medtem ko spi otrok od začetka šole v glavnem samo ponoči, in sicer 8-10 ur.

Med spanjem se menjavajo obdobja različno globokega spanca. Od najglobljega, ko so vse življenjske funkcije, tudi možganska aktivnost, na najnižji ravni, mišice pa popolnoma sproščene, do zelo aktivne faze, ki jo spremljajo sanje in povečana splošna aktivnost, tudi aktivnost mišic.

Kljub različno globokemu spanju in zmanjšani aktivnosti dihanja, znižani frekvenci srčnega utripa ter manjši mišični in možganski aktivnosti, so vsa tkiva in organi ves čas dobro preskrbljeni s kisikom in vse celične funkcije potekajo brez težav.

Kako nastane obstrukcijska apneja med spanjem

Nastanek obstrukcijske apneje med spanjem ima nekaj možnih vzrokov. Pri otrocih je najpogosteje povezana s povečanim limfatičnim tkivom, ki se nahaja na zgornji steni žrela in v prehodnem delu med ustno votlino in žrelom (žrelnica in mandlji). Lahko se poveča tudi limfatično tkivo v nosni votlini. Druga stanja, ki pripeljejo do obstrukcije zgornjih dihal med spanjem so veliko redkejša, prisotna pa so pri otrocih z anomalijami obraza in nosne votline (npr. pri Downovem sindromu, majhni spodnji čeljusti itd.).

Pri vseh primerih pride do motenj zato, ker otrok med spanjem ne more obdržati odprtih zgornjih dihal, bodisi zaradi majhnosti dihalnih poti, zmanjšanega mišičnega tonusa ali motenj koordinacije dihanja. Razvije se začarani krog, v katerem se zaradi globokega spanja delno ali popolnoma zaprejo dihala, občutno zmanjša ali prekine pretok zraka in za krajši čas zmanjša oskrba s kisikom. To ima za posledico spremembo parcialnih tlakov plinov v krvi, kar povzroči močnejše dihanje, zbujanje ali prehod v stanje plitkega spanja, ko se poveča mišični tonus, odprejo dihala in vzpostavi normalen pretok zraka in izmenjava plinov.

Ko otrok spet zaspi, se krog ponovno aktivira. Epizode obstrukcijske apneje se najpogosteje pojavljajo v zgodnjih jutranjih urah. Za razliko od odraslih, pri katerih je SOAS pogosto povezan z debelostjo in povišanim krvnim tlakom, imajo otroci najpogosteje normalno telesno težo, pri izrazito debelih otrocih pa je verjetnost pojavljanja obstrukcije med spanjem veliko večja.

Znaki dihalne motnje

Otroci, ki imajo problem obstrukcijske apneje med spanjem, najpogosteje smrčijo, bolj ali manj stalno dihajo skozi usta in so med spanjem izredno nemirni, včasih se tudi pogosto zbujajo. Otroci s SOAS imajo veliko več težav med spanjem, kot so sprehajanje ali govorjenje, nočne more ali dviganje v postelji. Čez dan ti otroci nimajo posebnih težav z dihanjem, motnje, ki jih lahko opazimo, pa so dnevna zaspanost pri nekoliko starejših otrocih (npr. otrok popoldne zaspi pred televizorjem), ali pa utrujenost pri majhnih otrocih, ki se lahko kaže v hiperaktivnosti, agresiji, impulzivnem obnašanju ali izpadih.

Pri starejših otrocih lahko opazimo slabšo koncentracijo med dnevnimi aktivnostmi in slabši šolski uspeh. Motnje, ki trajajo dlje časa, lahko pripeljejo do obremenitve srca in sprememb na krvnih žilah pljuč kot tudi do zaostanka v telesnem razvoju …

Več o zdravljenju dihalnih motenj si preberite na spletni strani bambino.si

Razstrupite vaš dom

Imeti vaš dom varen je bistveno. To pa pride še toliko bolj v prakso, ko dobite otroke. Takrat je pomembno, da držite nevarne kemikalije in materiale čim dalj stran od otrok.

Dobro pa je tudi vedeti, kako dom čim bolj narediti otroku prijaznega.

Hrana

Veliko vrst hrane vsebuje pesticide, zato je pomembno, da preklopite na svežo ter organsko hrano.

Voda

Glede na to, da je voda ena od stvari, ki jih uporabljate vsak dan in to večkrat na dan, je dobro, da testirate, ali se v njej nahajajo kakšne nevarne snovi. Dobro je tudi, da kupite filter za vodo in tako kar sami poskrbite, da imate doma neoporečno vodo.

Kuhinja

Dobro je, da se zavedate, da je kuhinja lahko izredno nevarno mesto za otroka. Zato začnite podrobneje gledati okoli sebe in pravi čas prepoznati nevarnosti.

Kozmetika

Nič ne bi škodilo, če se pozanimate iz česa so kozmetični proizvodi, ki jih uporabljate narejeni. V teh proizvodih se velikokrat nahajajo nevarne snovi, ki še posebej škodujejo otrokom. Uporabljajte naravno kozmetiko.

Zdravila

Če imate doma zdravila, potem poskrbite, da so na varnem in otroku nedostopnem mestu. Prav tako pa je dobro, če preklopite na bolj okolju in zdravju prijazna domača zdravila.

Naprej »