Naravi prijazna dieta

Ko pomislimo na to, da bi radi pomagali naravi, nam verjetno ne pade najprej na pamet, da tudi s hrano, ki jo zaužijemo škodimo okolju.

Resnica je pač takšna, da statistike kažejo, da je vzreja živina eden izmed glavnih krivcev za okoljevarstvene probleme. To pa ima tako lokalni kot tudi globalni vpliv. Zato je tu nekaj nasvetov, kako s spremembno prehrane lahko pripomoremo k okoljevarstvu.

Jejte ekološko pridelano (organsko) hrano

Ekološko pridelana hrana, je hrana, ki je bila pridelana brez uporabe pesticidov, sintetičnih gnojil, genetsko modificiranih organizmov ter ostalih okolju in ljudem škodljivih dejavnikov. Pri živalih pa to pomeni, da so bile vzrejene brez antibiotikov ter rastnih hormonov in da so se lahko prosto gibale na pašnikih.

Obiščite lokalno tržnico ali kmetijo

S tem boste zmanjšali količino emisij, ki bi jo drugače ustvarili, če bi se odpeljali do trgovine. Prav tako pa ste lahko prepričani, da je ta zelenjava bolj sveža kot pa tista v trgovinah, ki je po možnosti bila prepeljana tudi iz druge države, s čimer se je poleg vsega že pri transportu ustvarila gora emisij.

Postanite vegetarijanec ali vegan

Ne le, da boste s tem znižali stopnjo holesterola, ampak bo zaradi vas umrlo tudi manj živali. To pa seveda pomeni na prvem mestu manj nehumanega ubijanja, na drugem pa manjše izpuste ogljikovega dioksida v ozračje. Včasih so ljudje jedli meso za praznike, pa jim ni čisto nič manjkalo, sedaj pa je na jedilniku skoraj vsak dan.

Prosta reja

Če kupujete proizvode, ki so bili pridobljeni s prosto rejo, potem ste lahko prepričani, da uživate veliko bolj zdravo hrano, saj ta ne vsebuje antibiotikov ter rastnih hormonov.

Organska hrana

Ali veste kaj vse je v vaši hrani ko jo pojeste? Se morda zavedate, da je v enem navadnem jabolku lahko tudi do 30 pesticidov, čeprav ste ga pred tem oprali? Morda je čas, da res preklopite na bolj zdravo, organsko pridelano hrano.

Današnjemu svetu se izredno mudi, pa še sami ne vemo kam. Zato so proizvajalci vedno pod stresom, da morajo pridelati vedno več hrane v vedno krajšem času, da bi lahko zadovoljili kupce. To pa seveda pomeni, da so primorani uporabljati nevarne ‘koktejle’ pesticidov, da lahko nadzorujejo bolezni ter napade insektov na pridelke.

Seveda je to dobra stvar za proizvajalčev bančni račun, vendar pa nikakor ni dobro za vaše zdravje. Kvaliteta hrane je po drugi svetovni vojni upadla. Za primer lahko vzamemo količino vitamina C v sadju, katera je danes dosti nižja, kot pa je ta bila pred drugo svetovno vojno.

To pomeni, da bi morali danes pojesti več, da bi lahko nadoknadili, vendar pa to pomeni tudi, da ob enem zaužijemo več pesticidov ter ostalih stvari, ki jih dodajajo.

Ti pesticidi pa so že bili povezani z nekatermi boleznimi, kot so na primer:

• Rakava obolenja
• Debelost
• Altzheimerjeva bolezen
• Prirojene okvare

Organska hrana pa zato v nasprotju z komercialno pridelano, vsebuje 50% več hranilnih sredstev, mineralov ter vitaminov.  Zato se lahko vprašamo, kaj se dejansko zgodi z vsemi temi kemikalijami po tem, ko žival umre. Vse te kemikalije in umetni hormoni na koncu pristanejo v naših telesih, ko zaužijemo to meso.

Živali vzrejene na organski način poleg dejstva, da niso hranjene z vsemi temi kemikalijami, tudi živijo v manj stresnem prostoru, kar je vsekakor veliko bolj humano.

Organska hrana ima zaradi vsega naštetega zato veliko boljši okus oziroma okus, kakršnega bi dejansko jabolko moralo imeti. Res je, da je za enkrat organska hrana malce dražja, vendar pa je definitivno bolj zdrava za vas, okolje ter živali.

Ali je ekološko pridelana hrana res boljša?

Če ste zagovornik ekološko pridelane prehrane ter ekološkega pridobivanja le-te, potem so vas verjetno že večkrat vprašali, zakaj je takšna hrana res boljša.

Vendar pa na to vprašanje ne morete enostavno odgovoriti z da, ko veste, da temu vprašanju sledi naslednje, ki se glasi `zakaj je temu tako?´.

Raziskave o ekološko pridelani hrani

Raziskave so pokazale, da sadje in zelenjava gojena na ekološki način vsebuje več hranljivih snovi. To pa zato, ker tako pridelana hrana raste počasneje, česar posledica je postopno nabiranje hranljivih snovi. Organska hrana zato po navadi vsebuje veliko antioksidantov, vitaminov ter fitonutrinov.

Gojiti oz. jesti ekološko pridelano hrano pa pomeni tudi manj kemikalij, saj veliki pridelovalci škropijo pridelek z raznimi sredstvi, ki pa niso nevarna le za škodljivce, ampak so nevarna vsem živim organizmom. Zato, s tem ko uživamo ne ekološko pridelano hrano, z njo uživamo tudi razne strupe, ki se nabirajo v našem telesu.

Organska hrana pa je sama po sebi tudi veliko bolj okusna. To je seveda težko dokazljivo v laboratorijih, vendar pa že enostaven preizkus z zavezanimi očmi daje očitne rezultate. Organska hrana, ker raste počasneje, razvije tudi več substanc, ki ji dajejo močnejši in boljši okus. Pa tudi samo okolje, v katerem rastejo ti pridelki je veliko boljše, saj kmetje gojijo zelenjavo na okolju prijazen način.

Torej, imate dovolj razlogov zakaj je organsko pridelana hrana boljša? Če ste vi ali vaši prijatelji še vedno skeptični, je najbolje, da se prepričate na lastne oči.

Rastline za ekološko pridelavo

Zaradi same narave pridelovanja v ekološkem kmetovanju in prepovedi uporabe kemično sintetičnih pesticidov, umetnih mineralnih gnojil in razkuženega semena, je še kako pomemben kolobar oziroma vrstenje poljščin ali vrtnin na vrtu ali njivi ter sama izbira rastlin, sort. Tako se danes išče nove rastline, sorte, ki bi bile odpornejše na bolezni,škodljive, sušo, mraz, …

Pomembno je, da je rastlina ali sorta, ki jo izberemo odpornejša od ustaljenih rastlin in da doseže brez uporabe pesticidov, gnojil ter čim s manjšo porabo energije, kakovosten in količinsko primeren pridelek. Tako se v ekološkem kmetijstvu raje poslužujemo sejanja žit kot so pira, rž in opuščamo sejanje pšenice in ječmena.

Pira in rž sta prav tako krušni žiti, ki pa sta odpornejši na bolezni in škodljivce kot pa sta pšenica in ječmen. Rž in pira ravno tako bolje kot pšenica in ječmen prenašata tudi nižje temperature, kratkotrajno sušo in več padavin. Uspevata tudi na slabših, plitvih in manj rodovitnih tleh. Rž in piro lahko sejemo in nam dajo primeren pridelek tudi na višje ležečih območjih, saj uspevata tudi na 1200 m nadmorske višine.

Namesto ustaljenih solatnic v zimskem času lahko sejemo motovilec ali zimski portulak, ki sta prav tako bolj odporna na mraz, bolezni, škodljivce kot ustaljene solatnice v konvencionalnem kmetijstvu. Tako motovilec kot zimski portulak uspevata v skromnih razmerah, z malo hranil in toplote.

Navedli smo samo nekaj primerov rastlin, ki so primernejše za ekološko kmetovanje.
Imamo pa na voljo veliko starih, pozabljenih ter ponovno na novo odkritih rastlin, ki smo jih s prihodom rastlin z večjimi pridelki potisnili v pozabo. Danes, ko je potrebna večja skrb za okolje in vedno manjše obremenjevanje okolja so pa postale ponovno aktualne in zanimive. Odkrivajo se pa tudi prav nove rastline, ki se v preteklosti niso uporabljale in so šele sedaj odkrili njihovo odpornost in široko uporabnost.

Aktualno: Ekološke kmetije v Sloveniji

Damjana Benec, univ. dipl. ing. agr.