Klopi in bolezni, ki jih prenašajo

Klopi so majhne, a za človeka lahko tudi nevarne živali. So namreč prenašalci bolezni, ki lahko pustijo za sabo precej hude posledice.

Poznamo več kot 800 različnih vrst klopov na svetu, a na srečo niso vsi ljudem nevarni. Njihovo življenje poteka preko različnih stopenj, in sicer od ličinke, nimfe in odraslega klopa. Ličinke morajo za razvoj nujno dobiti obrok krvi, saj se brez gostitelja ne morejo leviti in preobraziti v odraslo žival. Največ okužb nastane v mesecih od aprila do septembra, ko najdemo največ teh nadležnih bitij tudi na naših hišnih ljubljenčkih.

Klopi se skrivajo v nizkem rastju, pretežno na senčnih in vlažnih travnatih območjih, obronkih gozdov, tudi na travnikih in v mestnih parkih jih najdemo. Na žrtev čakajo dokaj nizko, saj je to zanje odlična pozicija, odkoder se zlahka naselijo na gostitelja. Zajedavci s čutnimi laski in kemičnim čutilom na prednjem paru nog zaznajo že šibko telesno toploto, premike in rahel vonj ter na tak način odkrijejo žrtev, na kateri potem s svojimi usti prederejo kožo in se nanjo prisesajo, pa naj gre za človeka, psa, mačko, kravo, ptiča jelena, zajca … Medtem ko prebodejo kožo, izločijo slino, ki vsebuje encime, zaviralce strjevanja krvi in imunskega odziva ter blag anestetik, ki prepreči gostitelju, da bi začutil kakršnokoli bolečino. Ravno zato mnogi sploh ne opazijo, da se je nanje prisesal klop; začutijo oziroma vidijo ga šele, ko je napit s krvjo ali šele na tleh, ko odpade.

Najbolj nevarna je klopova slina, v kateri se nahajajo strupi, ki se preko ugriza prenesejo v človekovo kri in povzročijo bolezen.

Bolezni klopov

Kot že rečeno, so ti zunanji zajedavci prenašalci nekaterih bolezni, od erlihioze in babezioze (okužbi, ki ju lahko zdravimo z antibiotiki), klopi pa so tudi najpomembnejši povzročitelji bolezni, ki sta tudi najbolj poznani, to sta klopni meningitis in borelioza. Pri klopnem meningitisu gre za virusno obolenje možganske ovojnice in osrednjega živčevja, ki je lahko tako zelo hudo, da v nekaterih, sicer redkih primerih, nastopi celo smrt. Kadar govorimo o boreliozi, mislimo predvsem na bolezen, ki prizadene več organskih sistemov. Primarni znak je pordela koža, ki začne v sredini bledeti, robovi pa ostanejo rdeči in se širijo.
Kljub temu da kožne spremembe po določenem času tudi brez ustreznega zdravljenja izginejo, to ne pomeni, da smo zdravi. Zna se namreč zgoditi, da se bolezen izrazi kasneje, šele po nekaj mesecih do enega leta po ugrizu okuženega klopa kot vnetje osrčnika, vnetje sklepov, obolenje živčevja in mišic, medtem ko se pozne spremembe pojavijo celo leto dni ali celo več let po okužbi, večinoma kot kronična vnetja kože, sklepov in živčevja.

Lymska borelioza

Bakterija povzroči izpuščaj, za tem pa se lahko šele čez teden ali kak mesec pozneje pojavijo različne nevrološke, srčne motnje ali pa težave s sklepi. Kaže se v obliki rdečice na koži, ki se pojavi okrog mesta, ki ga je klop zajel. Ta rdečica se širi v obliki krogov, v sredini pa se pojavlja bledica. To bolezen se da uspešno zdraviti z antibiotiki.

Klopni meningoencefalitis

To je virusna bolezen možganov in možganske ovojnice. V Evropi se običajno pojavi blažja oblika te bolezni, ki povzroča manj kot 1 % smrtnost, medtem ko gre v Aziji za drugačno, veliko bolj zapleteno obliko te iste bolezni, kjer je smrtnost tudi do 25 %. Po inkubaciji, ki traja 7 do 10 dni, se pojavi prva faza bolezni, ki traja pet dni, simptomi, ki v njej prevladujejo, so močan glavobol, utrujenost, bolečine v celem telesu in bruhanje. Pri nekaterih ljudeh se s to fazo bolezen tudi konča. Pri drugih pa pride do druge faze, ki se pojavi po desetih dneh, kjer je videti, da ni več nikakršnih simptomov in da se stanje izboljšuje. Namreč, virus prodre v osrednji živčni sistem, nastanejo vnetje možganskih ovojnic, možganska krvavitev, degeneracije in nekroze nevronov. Pojavijo se bolečine v vratu, glavi, bruhanje, duševne motnje, motnje v vidu itd. Ta faza traja 8 do 10 dni.

Zdravljenje poteka v bolnici. Specifično zdravilo za to ne obstaja, zato je ob analgetikih potrebno tudi počivanje. Za to boleznijo zbolijo najpogosteje poljedelci, gozdni delavci in izletniki. Nevarnost zanjo traja praktično celo leto.

Erlihioza

V zadnjih letih, natančneje leta 1996, smo ravno v Sloveniji našli prvi primer erlihioze v Evropi. To je bakterijska bolezen, katere prenašalci so prav tako klopi. Izvor teh bakterij, imenovanih erlihije, so najverjetneje psi, divjad in glodavci, še posebej pa srne in poljska miš. Po sesanju okužene krvi se bakterije naselijo v slinavkah klopa. Medtem ko je območje klopnega meningitisa omejeno na določena področja, je Lymska borelioza prisotna po celi Sloveniji.

Snovi in strupi v klopovi slini lahko povzročijo še klopno paralizo, nekateri posamezniki pa se na ugriz odzovejo z alergično reakcijo. Zaradi klopa je mogoče, da se pojavi splošna mišična slabotnost, včasih oteženo dihanje, lokalna rdečica, srbenje, pekoč občutek ali, sicer redkeje, bolečina malo preden ali potem ko se klop odstrani. Prvi znaki različnih bolezni se pojavijo šele nekaj dni ali tednov po njegovem ugrizu, zato mnogi zdravniki sprva ne posumijo na bolezni, ki jih prenašajo klopi, saj pacient vmes pozabi, da ga je sploh imel. Zatorej vedno opozorite vašega zdravnika, če vas je ugriznil klop, tudi če se je to zgodilo že precej časa nazaj. Morda ste ga dobili med kampiranjem ali hribolazenjem, pa niti ne veste …

Vsekakor so vročina, otopelost, srbečica, zmedenost, šibkost, bolečine in zatekanje v sklepih, pospešeno bitje srca, glavobol, zasoplost in slabost ter bruhanje znaki, ki so lahko pokazatelj različnih bolezni, ki jih klopi prenašajo. V tem primeru poiščite medicinsko pomoč, prav tako obiščite zdravnika, kadar ne boste mogli ali znali odstraniti vsiljivca iz vaše kože ali pa vam bo po poskusu odstranitve v koži ostala le še njegova glava. Še posebej pozorne na te krvosese živali bi morale biti nosečnice, saj jemanje nekaterih tablet za preprečitev bolezni lahko škodujejo še nerojenemu otroku.

Kako ukrepamo?

Pogosta metoda za odstranjevanje klopa je uporaba petroleja, olja ali bencina, ki pa ni najbolj primerna, saj lahko v trenutku, ko klopa s tem pokapljamo, zaradi tega izloči še več sline v človekovo telo. Strokovnjaki svetujejo, da je potrebno čim prej počasi in previdno odstraniti tako trup, glavo in dele klopovih ust, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo hujšega vnetja. Vzemite posebno pinceto za odstranjevanje klopov, zaščitite si roke z rokavicami in s pinceto pograbite klopa čim bližje koži. Počasi povlecite navzgor, dokler ne odpade. Sukanje ali obračanje klopa ne olajša odstranitve, saj ima ta drobna živalca nazobčana usta in ob tem nastane večja verjetnost, da bo kakšen del klopa ostal zarit v vaši koži. V tem primeru vam bo moral pomagati zdravnik, ki vam bo odstranil kar je še ostalo zarito v koži, da bi preprečil morebitno okužbo. Rano očistite z milom in vodo ter blagim razkužilom, opazujte mesto ugriza, nanj nanesite antibakterijsko mazilo ter sperite roke ter vse ostalo, česar se je klop dotaknil.

Zaščita pred klopi

Najboljša zaščita pred klopi je, da se izogibajte travnatim terenom in podrastju, kjer je največ teh živali, prav tako uporabljajte različna zaščitna sredstva, še posebej v času sezone. Nosite lahka, dolga in bežno obarvana oblačila, da bi lahko klopa čim hitreje opazili, hlače zataknite v čevlje, vsakič znova po sprehodu pa preglejte sebe in svoje najbližje ter se stuširajte. Takojšnja oz. čim prejšnja odstranitev klopa namreč bistveno zmanjša možnost okužbe.

Kako do bolj varne prehrane?

Pred kratkim so bile izvedene razne raziskave glede piščančjega mesa. In rezultati raziskave? Odkrili so, da vsak drugi izmed treh piščancev na Ameriškem trgu vsebuje bakterijo salmonelo ter  bakterijo campylobacter.

Obe bakteriji pa lahko povzročita hude težave, v najslabšem primeru pa sta lahko tudi smrtonosni. Misel na to je verjetno dokaj zastrašujoča in nikoli ne vemo, kakšno je dejansko stanje na našem trgu. Zato malce previdnosti nikoli ne škodi. Da bi si lahko zagotovili zdravo ter predvsem varno večerjo je potrebo le malce potrpljenja.

Jejte zdravo

1. Kupujte organsko! Organsko vzgojeni piščanci po zakonu ne smejo biti hranjeni z arzenom. Pri ostalih piščancih pa nikoli ne veste s čim so bili hranjeni. Izračunano je bilo povprečje, da povprečna oseba zaužije približno 8mg arzena na dan, če uživa piščanca.
2. Zamrznite meso! Če piščanca zamrznete, potem obstaja možnost, da ste se s tem znebili campylobacterij, saj jih mraz ubije.
3. Poskrbite, da je piščanec dovolj pečen oz. skuha, saj bo vročina ubila obe vrsti bakterij.
4. Zavrnite ga! Če izgleda piščanec v restavraciji premalo pečen, ga brez slabe vesti zavrnite.
5. Jejte piščanca v restavracijah s hitro prehrano. Res je, da so te restavracije na slabem glasu glede zdrave prehrane. Vendar pa si zaslužijo zlato zvezdico, ko govorimo o hrani brez patogenov.

Kaj je Campylobacter sp.?

Campylobacter je vrsta spiralno zavitih, hitro gibajočih se po Gramovem barvanju negativnih bakterij. Okužbe pri najpogosteje povzroča vrsta Campylobacter jejuni. Bakterije ponavadi živijo v prebavnem traktu domačih in divjih živali. So posebno dobro prilagojene na življenje v pticah (pri temperaturi 41-42 °C).

Kako se okužimo s kampilobaktrom?

S kampilobaktrom se okužimo zaradi nepravilnega rokovanja s surovo perutnino ali z uživanjem surove (npr. gosja pašteta) oz. ne dovolj termično obdelane (kuhane, pečene) perutnine. Že nizko število bakterij (manj kot 500) lahko povzroči razvoj bolezni, npr. bakterije v kapljici soka iz sveže perutnine. Bakterije se z mesa lahko prenesejo na drugo surovo ali termično manj obdelano hrano, če za rezanje uporabljamo isto rezalno desko in druge kuhinjske pripomočke.

Kaj je salmonela

Salmonela (znanstveno ime Salmonella) je rod gramnegativnih bakterij iz družine Enterobacteriaceae, ki pri človeku in živalih povzročajo različne oblike črevesnih okužb. Poznanih je preko 2500 serovarjev, ki jih uvrščamo v šest podvrst, te pa v dve vrsti. Salmonele so dokaj odporne na zunanje vplive: preživijo 115 dni v vodi, 280 dni v vrtni zemlji, 80 dni v odpadkih, 2 leti v suhem iztrebku in kar 13 mesecev v piščančji drobovini pri temperaturi – 21 °C. Salmoneloze imenujemo bolezni, ki jih povzročajo bakterije iz rodu salmonel. V svetu so salmoneloze najpogostejše s hrano povzročene črevesne okužbe.

Kako se okužimo

Živila, ki so najpogosteje izvor okužbe s salmonelami, so meso, jajca, mleko, voda …

Živali so tudi lahko vir okužbe s salmonelami; bodisi so okužene same bodisi bakterijo mehansko prenašajo. Glavni vir okužbe s salmonelami je blato klicenoscev. Pri salmonelozah je klicenoštvo izrednega pomena, saj večina okužb poteka brez bolezenskih znakov (ti ljudje daljši ali krajši čas izločajo salmonele z blatom), po preboleli bolezni pa se salmonele izločajo z blatom še 4 do 5 tednov, v nekaterih primerih celo več kot 1 leto. Z nehigienskim ravnanjem in razmerami se lahko salmonele iz blata ljudi in živali zanese v živila, kjer se salmonele v ugodnih razmerah namnožijo do take mere, da po zaužitju živila povzročijo okužbo.