Zeljna juha

Odlična veganska zeljna juha je prava stvar za popestritev jedilnika. Zeljna juha je tudi dober obrok pri dietah ali ločevalni dieti, saj jo lahko jeste, kadar začutite lakoto.

• 550 g mokastega krompirja
• 2 stroka česna
• 350 g zelja ali ohrovta
• 3 korenja
• 1 žlička koprovih semen
• 1 žlička pekoče ali sladke paprike (po okusu)
• sol in poper
• 4 žlice olivnega olja

Krompir olupite, narežite na tenke rezine in položite v posodo. Prilijte liter hladne vode in pustite, da zavre. Olupite in narežite česen ter ga dodajte krompirju. Preden krompir zavre, poberite belo peno, ki se nabere na vrhu posode. Znižajte ogenj, pokrijte s pokrovko na polovico in kuhajte še 8 minut. Očistite zelje ali ohrovt ter ga narežite na široke trakove. Ko je krompir kuhan ga odstavite z ognja. Čim bolj zmečkajte krompir. Dodajte zelenjavo in koper, znova zavrite in na zmernem ognju kuhajte še 5 minut. Odstranite ponev z ognja in jo ponovno pretlačite. Posolite, popoprajte in naložite na krožnike.

Družine zelenjave

Če na vašem vrtu načrtujete kolobarjenje, potem je dobro vedeti, v katero družino spada določena vrsta zelenjave, saj imajo rastline iz iste družine navadno rade enake razmere, podobno pa velja tudi za težave.

Glavne družine zelenjave

• Solanoceae — razhudnikovke — krompir, paradižnik in jajčevci.
• Cruciferae ali Brassicaceae — križnice ali kapusnice — vse sorte zelja, cvetača, ohrovt, repa, redkvice, koleraba, rukola in gorjušica.
• Umbelliferae — kobulnice — korenje, pastinak, korenasti in navadni peteršilj, zelena in gomoljna zelena.

• Liliaceae — beluševke — vse sorte čebule, šarlotk, pora, česna in drobnjaka.
• Leguminosae — metuljnice — vse sorte fižola in graha.
• Cucurbitaceae — bučevke — kumare, vse sorte buč.

Vrste, ki niso naštete, ne spadajo v te družine in jih lahko gojite skupaj s katero koli vrsto iz gornjih družin.

Brstični ohrovt in listnati ohrovt

Sadili ga bomo letos, pridelek pa pobirali od oktobra pa do drugega leta februarja ali še dlje. Brstični ohrovt je namreč dvoletna rastlina. Je ena redkih rastlin, kateri pridelek bomo svežega obirali na prostem in to kar sredi zime. Njegovo močno olistano steblo, ki doseže tudi 1,5 m v višino bo v jeseni v listnih pazduhah razvil majhne brste.

Brstični ohrovt

Sadimo ga lahko poleg krompirja, paradižnika, zelene, špinače, solate, pora in graha, saj so mu ti dobri sosedje. Pred sajenjem dodamo zemlji obilo komposta. Sadimo ga na razdaljo 50x 50 cm. Med posamezne rastline lahko posadimo katero izmed zelišč (npr. kamilica ali kumina), saj tako izboljšamo aromo brstičem ohrovta. Ustrezajo mu srednje težka in dobro gnojena tla s pH vrednostjo med 6,5 in 7,0. Za dober in kakovosten razvoj pridelka je pogoj zmerno hladna jesen, ki ima tople dneve in hladne noči. V topli jeseni se brst radi odpirajo, kar poslabša kakovost in količino pridelka. Ne prenaša obilo gnojenja, zato ga razen pred sajenjem kasneje ne gnojimo več. Če ga sadimo v skromno zemljo ga tekom rasti še enkrat pognojimo z rastlinsko prevrelko, nikar pa ne z lesnim pepelom, saj to povzroči, da postanejo brsti trdi.

Da pospešimo razvoj in dozorevanje brstov je potrebno rastlino vršičkati. Konec septembra je potrebno odstraniti temeljni brst, kar omogoča rastlini, da se razvijejo veliki, lepo oblikovani brsti.

Brste obiramo, ko so čvrsti, zaprti, sveži in svetlo do temno zeleno obarvani. Brste navadno obiramo od  spodaj navzgor, v takem zaporedju tudi dozorevajo. Brstiči postanejo bolj nežni in okusni, če so izpostavljeni vsaj nekaj časa mrazu. Če pa nameravamo pridelek zmrzniti ga poberemo še pred prvim zimskim mrazom, da ostanejo tudi zunanji listi nepoškodovani. Lahko pa celo rastlino izkopljemo in jo obesimo v hladnem prostoru, tako ostanejo brsti sveži še nekaj tednov.

Poleg cvetače je najlažje prebavljiv med kapusnicami. Očiščene brste pripravljamo kot svežo ali kuhano solato, dodajamo enolončnicam, dušimo in pečemo, paniramo in cvremo. Listje lahko uporabimo za pripravo soka ali obkladkov. Pomaga pri koncentraciji, proti utrujenosti, dietna hrana pri hujšanju, odvaja vodo, odpravlja zaprtost, krepi imunski sistem, lase naredi bleščeče in kožo mehko.

Listnati ohrovt

Sejemo ga junija in ga postopoma do začetka avgusta presajamo na grede, ki se praznijo. Je zimska zelenjava, ki ni zahtevna, ima veliko vitaminov in mineralov katerih nam primanjkuje v jesensko zimskem času. Uspeval nam bo tudi na polsenčnih gredah. Pred sajenjem vrtni zemlji primešamo kompost in preperel hlevski gnoj. Sadike sadimo na razdaljo 40x 50 cm. Prenese zimski mraz, zato ga lahko pustimo kar na prostem, celo boljši okus dobi na mrazu. Najprej začnemo obirati spodnje liste in nato srce. Liste lahko obiramo vso zimo, nekaj dni lahko obrane liste shranimo v plastični vrečki v hladilniku. Iz njegovih listov lahko pripravljamo zelenjavne juhe, enolončnice in kot dodatek testeninam.

Damjana Benec, univ.dipl.inž.agr.

Hrana za zdrave oči in oster vid

Če se pravilno prehranjujemo, potem ob enem verjetno nevede skrbimo tudi za naše oči in vid.

Antioksidantom je bilo pripisano, da preprečujejo bolezni ter imajo prav tako tudi protistarostni učinek. Dobro je vedeti, da ima sadje in zelenjava, ki je živih barv več antioksidantov, kot tista, ki je bolj blede barve.

Tu pa je nekaj nasvetov,  katera zdrava hrana je dobra za naše oči:

• Temna listnata zelenjava, kot na primer špinača, ohrovt, repa in gorčica so najboljši vir luteina in zeaksanatina. Poleg tega pa je ta zelenjava tudi dober vir vitamina C, ki preprečuje glavkom.
• Korenje in jam sta polna antioksidantov, ki so dobri za oči. Poleg tega pa vsebujeta ti dve zelenjavi tudi veliko beta-karotena. Zelenjava in sadje, ki pa je svetlo oranžne barve, pa je tudi dober vir vitamina A, ki je bistven za normalen vid, igra pa tudi veliko vlogo pri preprečevanju slepote.
• Brokoli sodi v družino križnic in je zato v “sorodu“ z cvetačo, zeljem, ohrovtom in brstičnim ohrovtom. Vsi ti vsebujejo velik oluteina, zeaksanatina in vitamina C.
• Citrusi, jagode in pomarančni sok so polni vitamina C, prav tako pa ga vsebuje tudi paradižnik rdeča paprika, ki vsebuje tudi lutein in likopen, katera prav tako služita za boljši vid.
• Prav tako vsebuje lutein in zeaksanatin veliko sadja: marelice, breskve, mango, papaja, pomaranče, mandarine in melone. Še posebej pa so dobre za oči tudi dinje.
• Zelišča in začimbe, kot na primer curry, koper, peteršilj in vodna kreša vsebujejo veliko luteina. Ta pa se še dodatno poveča pri kuhanju.
• Lanena semena in olje so bogata za Omega-3 maščobnimi kislinami, ki preprečujejo sindrom suhih oči.
• Česen, sončnična semena, brazilski oreščki, črni oreh, oves in temni riž vsebujejo selenija, ki pomaga absorbirati antioksidante.
• Čičerika, oves in polnozrnati pšenični kruh vsebujejo cink, ki je pomemben mineral, ki deluje z antioksidanti.

10 riskantnih jedi, ki jih boste danes kupili

Se vam ne zdi, da vsak dan slišite nekaj novega, kar je kar na enkrat postalo “zdravju škodljivo“? Če imate velikokrat pomisleke, preden daste kaj v usta, potem vas ta članek verjetno ne bo spravil v dobro voljo.

Vendar pa drži, da je v znanju moč. Zato so strokovnjaki pri FDA objavili seznam desetih stvari, pri katerih je tveganje največje. Preden pa začnete brati članek pa še majhen nasvet – zaradi prebranega še ne pomeni, da morate nehati jesti tovrstno hrano … priporočljivo je le, da ste bolj pazljivi pri izbiri.

Listnata zelenjava: čeprav je solata v trgovini, ki je že očiščena in oprana videti mamljiva, jo raje 3x operite, preden jo pojeste. Tako boste zagotovo odstranili več bakterij, ki bi lahko povzročile kakšno bolezen.

Jajca: Ste že kdaj delali kakšno pecivo, v katerem je rumenjak in ga poskusili še preden bi zadevo spekli? No, naslednjič raje premislite, saj surova jajca lahko vsebujejo salmonelo. Prav tako pa je priporočljivo, da si umijete roke vsakič, ko primete jajce v roko, pa čeprav ste se dotaknili le lupine.

Tuna: Če ste ‘mahnjeni’ na suši, potem morate biti še posebaj pazljivi – raje zaupajte le restavracijam, za katere veste, da imajo svežo hrano, kot pa že v naprej pripravljenem sušiju, katerega lahko kupite v trgovinah.

Ostrige: Za školjke pravijo, da so filtri oceana. Zato jih raje ne uživajte, če niste prepričani, da so le-te sveže.

Krompir: Preden ga vržete v vodo z lupino, ga raje večkrat dodobro operite, saj nikoli ne veste, na kakšen način je bil krompir pridelan. V zemlji je lahko veliko strupov, če krompir ni bil pridelan na organski način. Vse to pa bo na koncu pristalo v vašem telesu, če ne boste prej pravilno ukrepali.

Sir: Potek roka uporabe na siru jemjite skrajno resno. V siru se po navadi po poteku roka uporabe, začno delati razne bakterije in plesni, ki sigurno niso zdrave za vas.

Sladoled: Sladoled raje kupujte od manjših lokalnih dobaviteljev, saj nikoli ne veste v kakšnih razmerah je sladoled dejansko bil narejen. Če se v večjih tovarnah kaj zalomi, to po navadi pomeni, da je okuženih večja količina sladoleda in imate več možnosti, da kupite ravno takšno.

Paradižnik: Prav tako kot pri krompirju – raje večkrat umijte, preden ga pojeste, saj paradižnike velikokrat škropijo proti raznim boleznim ter zajedalcem.

Ohrovt: Poskrbite, da ga pred uporabo dodobra operete. Če ga le malo namočite v vodo, to ne bo zadostovalo.

Gozdni sadeži: Če le imate v trgovini to možnost, si jih raje naberite sami, kot pa da kupite že zapakirane. Doma pa jih seveda dobro sperite. Vseeno pa si zapomnite to, da je hrana najboljša takrat, ko je pridelana v sezoni!

Naj vas vse to sedaj ne prestraši. Zavedati se je pač treba, da ne živimo več v brezskrbnih časih, ampak v časih masovne proizvodnje. Zato je logično, da ne morejo pridelovalci biti pozorni na vsak sadež posebej, ampak poskrbijo, da je celoten pridelek kolikor se le da zadosten.