Ali je katastrofa v Mehiškem zalivu večja kot so predvidevali?

Naftni madež v Mehiškem zalivu še vedno povzroča ogromno preglavic. Čeprav se ta katastrofa ni zgodila v naši bližini bližini, pa to vseeno ne pomeni, da lahko ta ingnoriramo.

Količina nafte, ki se dnevno izteka v morje je ogromna; 70.000 sodov na dan. Vendar pa strokovnjaki ugotavljajo, da je morda ta količina še večja. Na podlagi nedavno objavljenega videa, ki prikazuje to luknjo iz katere se nafta izteka, strokovnjaki ugotavljajo, da so morda dejansko podcenili situacijo.

Krožni morki tok v tem zalivu pa morda pomeni še dodatno katastrofo, saj je začel odnašati naftni madež v zaliv Floride. To pa bo še dodatno opustošilo populacijo koral, ki so na tem območju že sedaj ogrožene zaradi človeške malomarnosti.

Dobra novica za ogrožene živali

Večino časa se ljudje osredotočamo na bolj udarne ali večje zgodbe, ki polnijo naslovnice; klimatske spremembe, uničevanje gozdov, naftni madeži, … vendar pa je za vsem tem več tisoč manjših zgodb, ki ostanejo prezrte.

Zlati atlantski špar, atlantski črni brancin, atlanstka mečarica ter modra kraljeva rakovica so si pred nedavnim opomogle, saj se je njihova populacija povečala.

Eric Schwabb, asistent pri NOA’2 Fisheries Service je pojasnil, da je sodelovanje z regionalnimi ribiškimi sveti ter komercialnimi kot tudi rekreacijskimi ribiči obrodilo sadove, saj so vedno bližje cilju, ki pa je zaustavitev prekomernega ribolova. Z omejevanjem ulova, ki ga bodo uvedli letos, pa pričakujejo, da se bo ta napredek še povečal.

NOAA je tudi izdala poročilo, kjer so pojasnili, da so 85 % raziskanih zalog ali 212 od 250 vrst rib zaščitili pred pretiranim ribolovom. Zgoraj naštete ribje vrste, ki se jih je v zadnjih letih prav tako pretirano lovilo, pa so se leta 2009, po uvedbi ukrepov proti lovljenju začele ponovno vračati na zdravo populacijo.

Takšnih zgodb o živalskih vrstah, ki si opomorejo od našega poseganja v okolje je na žalost manj, kot bi si želeli. Ljudje se premalo zavedamo, da če samo jemljemo iz narave in ničesar ne vrnemo, potem lahko pričakujemo, da se bo narava kaj kmalu obrnila proti nam.

Mehiški zaliv v številkah

Naftni izliv v mehiškemu zalivu je že nekaj časa aktualna tema na področju ekologije, saj je to eden najhujših naftnih izlivov do sedaj.

Težko je reči, kako dolgo bo še trajalo, preden bo pristojnim uspelo zapreti tri podvodne izvire nafte, vendar pa je znano, da vsak dan izteče za okoli 5000 sodčkov nafte v morje.

Da pa bi lažje razumeli, zakaj je to takšen ogromen problem, pa je tu nekaj številk, ki vam bodo morda pomagale razumeti kako obširna katastrofa je to:

• 11: število delavcev, ki jih do sedaj pogrešajo oz. predvidevajo, da so mrtvi zaradi eksplozije.
• 5000 sodov na dan: hitrost izlivanja nafte
• 300 milijonov dolarjev: cena, ki bo potrebna, da bodo lahko zaprli izvire nafte (v ceno ni vključeno čiščenje posledic izlitja).
• 25: kilometrov obalnega pasu Louisiane, ki ga je prizadelo izlitje nafte.
• vsaj 30: vrst ptic, ki jim grozi izlitje nafte (sem sodijo močvirske, morske ter ptice selivke). Najbolj ogrožen je rjavi pelikan, ki je pred kratkim prišel na seznam ogroženih vrst. Glavni razlog zakaj so ravno ptice tako ogrožene pa je ta, da se je sezona parjenja ravno začela.

• 25 milijonov: število ptic, ki dnevno prečkajo mehiški zaliv.
• 40: število divjih živalskih vrst, ki jih ogroža izlitje nafte. Med te sodijo kiti, tune, rakci, ptice, siva lisica, belo-repi jelen, aligatorji, jastrebja želva hlastavka, …
• skoraj milijon kvadratnih kilometrov: velikost naftnega madeža
• 1.5 milijard ameriških dolarjev: ocenjeni znesek, ki ga bodo morale izplačati zavarovalnice zaradi izliva.

Opustili upanje in trud za rešitev ogroženih živali?

Kategorija najbolj ogroženih živalskih vrst ne vključuje več živali, ki potrebujejo največ pomoči.

Mednarodna zveza za ohranjanje narave je izdala poročilo, ki med drugim vključuje tudi kategorizacijo najbolj ogroženih vrst živali z več kot 600 vrstami, ki so ogrožene zaradi človeških dejavnosti. Čeprav je to poročilo vsekakor verjetno večini vsaj malce odprlo oči, pa vseeno v njem nekaj manjka.

Realnost je takšna, da obstaja danes še več kot 635 živalskih vrst, ki so trenutno najbolj ogrožene in v poročilu niso navedene. Razlog, zakaj jih v to poročilo niso vključili, je ob enem šokanten in hkrati poln razočaranja. Tiste vrste, ki so prišle na ta spisek so tiste, ki so ogrožene, vendar pa obstaja upanje, da jih še lahko rešimo. Tiste, ki pa na ta seznam niso prišle, pa jim ‘ni več pomoči’, zato so jih enostavno kar izpustili, saj se jim očitno ne zdi vredno, da bi se še naprej trudili.

Res je, da je po eni strani dobro, da se je Mednarodna zveza odločila, da bo raje pomagala tistim, katerim se še da in raje vlagala ves trud v to, vendar pa bi bilo vseeno dobro, da bi v poročilu omenili vse vrste, ki so ogrožene, saj bi tako bili ljudje bolje osveščeni. Na podlagi tega pa bi bili tudi bolje pripravljeni za prihodnost, saj bi znali prepoznati svoje naprej napake, ki jih delamo in kakšne posledice imajo te na življenje na našem planetu.

Nekatere ogrožene živali si bodo morda opomogle

Veliko se govori o tem, koliko živali je danes na ogroženi listi, vendar pa malokdaj slišimo, da bi si katera od teh opomogla. Zato smo še toliko bolj veseli, ko se pojavi seznam živali, ki vsaj trenutno dobro napredujejo na poti, da se znebijo statusa ogroženih živali.

Ameriški beloglavi orel

Leta 1960 je bilo na svetu le še 417 teh ptic, vendar pa je v preteklih letih število zrastlo in se povzpelo nad 10,000 parov, ki živijo v divjini.

Prerijski dihur

Ta vrsta dihurja je bila označena za ogroženo leta 1979, vendar pa so kmalu za tem odkrili manjšo populacijo teh dihurjev in jo dvignili na 4000. Od teh pa jih je bilo 1400 že izpuščenih nazaj v divjino.

Orjaška panda

Zahvala za to, da ta vrsta pande še ni izumrla, gre vzrediteljem, katerim je uspelo vzrediti 1500 primerkov orjaške pande.

Kit grbavec

Zaradi preobsežnega pobijanjateh kitov, je njihova populacija v štiridesetih letih prejšnjega stoletja padla na 1400. Vendar pa si je populacija po letu 1963, ko so lov na kita grbavca prepovedali, opomogla. Čeprav je danes na Zemlji 40.000 kitov grbavcev, ti še vedno sodijo pod ogrožene vrste.

Kitajski, oz. Yangtze aligator

V osemdesetih je bil kitajski aligator skoraj zbrisan iz obličja Zemlje zaradi sekanja gozdov. Čeprav je primerkov te živali le 150, pa je to vseeno dobra novica, saj so nekateri mislili, da je že zdavnaj izumrl.

Sivi volk

Sivega volka so v tridesetih letih prejšnjega stoletja skoraj iztrebili, vendar pa je danes populacija že narastla na nekoliko manj zaskrbljujočo številko – 5000. Busheva administracija ga je sicer umaknila z ogrožene liste, vendar pa so sivega volka zaradi pritožb vrnili nazaj na seznam ogroženih vrst, saj to število ni zadostno.

Orangutanom na Sumatri grozi izumrtje

Sumatra je eno izmed področij, kjer imajo orangutani priložnost, da se uspešno rehabilitirajo in nato odpravijo nazaj v svoje naravno okolje.

Pomembno je, da se orangutani še pravi čas naučijo, da je njihovo naravno okolje drugačno od tistega v kletki. Nujno je, da spoznajo razliko med manjšimi vejicami ter večjimi vejami, saj jim takšno znanje lahko reši življenje.

Uspešnost tega programa je v tem primeru izrednega pomena. Znanstveniki trdijo, da bodo orangutani na Sumatri prvi med velikimi opicami, ki bodo izumrli. Orangutan je izredno občutljiv primat, saj ima zelo počasen rodni cikel. Po navadi orngutan ostane s svojo mamo 7-9 let. To pa je lahko bistveneni element, ki bo povzročil izumrtje tega primata.

Sumatrini orangutani so se že izredčili na število 6000. Glavni razlog za ta upad števila pa je silovito krčenje gozdov. Sumatra je namreč izgubila že 85% svojih naravnih gozdov zaradi potreb večjih podjetij.

Zavetišče za orangutane se nahaja zunaj narodnega parka “Bukit Tigapuluh“. Nižavje, ki obkroža ta del je odličen prostor za orangutane. Okoljevarstvena skupina WWF pa ugotavlja, da j eto področje ugodno tudi za ogrožene Sumatrine slone, kar 1/4 še bolj ogroženih tigrov na Sumatri pa je prav tako našlo tu svoj dom.

Problem pa nastane zaradi vedno bolj nasilnih potez večjih podjetij, ki na tem otoku množično proizvajajo papir, saj želijo to področje spremeniti v še eno izmed mnogih plantaž. Za enkrat je vlada takšne podvihe prepovedala, vendar pa se mnogi okoljevarstveniki bojijo, da se to lahko kmalu spremeni.

Vir: CNN

7 živalskih vrst, ki ne bo preživelo klimatskih sprememb

Posledice globalnega segrevanja so lahko v prihodnosti katastrofalne. Ne le, da se bo spremenil način življenja, ki ga poznamo, ampak bo globalno segrevanje povzročilo tudi izumrtje nekaterih živaliskih vrst, kise zanašajo na naravne letne cikle.

Morska vidra

Morska vidra si je komaj opomogla zaradi povišanega povpraševanja po krznu v prejšnjem stoletju, sedaj pa ji zopet grozi izumrtje. Povišana kislost morja zaradi povišane vrednosti ogljikovega dioksida pomeni manjšo količino hrane v morju. Posledica tega pa bo izumrtje morskih vider zaradi vse manj razpoložljivih zalog hrane.

Jaguar

Jaguar je že tako dokaj razredčena živalska vrsta, ki jo danes najdemo le na Floridi, Srednji ter Južni Ameriki. Globalno segrevanje pa bo povzročilo migracije jaguarja na druge predele, kjer pa po vsej verjetnosti ne bo imel možnosti preživetja zaradi že naseljenih, agresivnejših živalskih vrst, ki se nahajajo na teh področjih.

Krastača Arroyo

Omenjeno vrsto krastač najdemo na območju južne Kalifornije in v Mehiki. Ta vrsta krastače lahko preživi v bolj ostrih pogojih, vendar pa lahko pretirana in podaljšana obdobja suše povzročijo njeno izumrtje.

Korala vrste Elkhorn

Tej korali grozi podobna usoda kot včini drugih vrst koral. Vse bolj pogosto uničevanje njenega naravnega okolja, razne novo nastale bolezni, ter zakisanje oceanov, bo pripeljajo korale do izumrtja.

Metulj Modri Karner

Metulj Modri Karner postaja že sedaj vse redkejša vrsta in je že izginila iz nekaterih predelov, kjer je nekoč bila to avtohtona vrsta metulja. Stres, katerega pa lahko povzroči povišanje temperature pa lahko povzroči izginotje še tistih nekaj pripadnikov te živalske vrste.

Severnoameriška Antilopa “Sonoran Pronghorn“

Ta antilopa sodi med najhitrejše živali Severne Amerike. Vedno pogostejša suša pa povzroča vse več smrti med temi vrstami.

Morska želva “Kemp Ridley“

Želva Kemp Ridley je najmanjša in najredkejša vrsta morske želve, ki jo najdemo v Atlantskem oceanu, Novi Angliji ter Mehiškem Zalivu. V zadnjih petdesetih letih se je število teh želv zmanjšalo iz 89,000 na 1,000! Klimatske spremembe pa lahko zbrišejo še teh 1,000 želv, ki so še ostale.

« Previous Page