Izumrli 2 vrsti nosorogov

Manj kot mesec dni po tem, ko so za izumrlo vrsto živali razglasili javanskega nosoroga, je izumrl tudi zahodnoafriški črni nosorog. Obe vrsti sta sedaj uradno že na seznamu izumrlih živali.

Green Planet poroča, da so tragično novico sporočili predstavniki združenja za ohranjanje narave IUCN (International Union for Conservation). Simon Stuart (IUCN) je ob tem dejal, da bi morali ljudje narediti več za ohranjanje ogroženih živalskih vrst in podvrst, saj smo mi sami odgovorni za naš planet. Poudaril je tudi, da bi se bilo izumrtju nosorogov mogoče izogniti, če bi ljudje upoštevali pravila ohranjanja živali.

Nosoroge neusmiljeno ubijajo in iztrebljajo divji lovci, ki predvsem njihove rogove prodajajo na črnem trgu, kjer je veliko povpraševanje po rogovih, saj so vredni pravo bogastvo.

Na rdeči listi IUCN najbolj ogroženih živali našega planeta je trenutno še 61.900 čudovitih živalskih vrst in podvrst, katerih število se na žalost zelo hitro manjša in bodo kmalu postale le še spomini in legende.

Ogrožene živali

Od leta 1996 se je na seznam ogroženih živali vpisalo 124 predstavnikov dvoživk, 1108 predstavnikov ptic, 734 predstavnikov rib, 1096 predstavnikov sesalcev in 253 predstavnikov plazilcev. Vsaka izgubljena vrsta pomeni spremembo v naravnem ravnovesju in posredno vpliva tudi na naše življenje. Žal se tega vse premalo zavedamo.

Vpliv človeških posegov

S posegi v naravo, gradnjo cest, hiš, tovarn in drugih artefaktov sodobne civilizacije odvzemamo in spreminjamo življenjski prostor številnih bitij, ki si nič manj kot mi ne zaslužijo imeti prostora na našem planetu. Omejujemo jim prostor, v katerem se lahko gibljejo, s krčenjem njihovega ozemlja pa omejujemo njihove možnosti prehranjevanja. Za lastne prehranske potrebe ali pa zgolj iz muhavosti sadimo rastline v okoljih, kjer takšna vrsta sama po sebi še nikdar ni uspevala, škropimo jih z različnimi strupi, da bi zagotovili njihovo rast in razvoj. Pesticidi, škropiva in drugi strupi na ta način pridejo v zemljo, od koder gre njihova pot do rek in jezer, življenjskega prostora rib in drugih vodnih živali. Ribe so hrana pticam, ki ko užijejo zastrupljeno ribo, poginejo tudi same.

Ribe in ptiči so pogosto žrtve človeškega onesnaževanja – zadušijo se s plastičnimi vrečkami, umirajo zaradi posledic, ki jih puščajo naftni madeži v morju. Mnoge živalske vrste izumirajo zgolj zaradi naše muhavosti. Misel, da nošnja krznenih izdelkov ni nič takega in da za en sam plašč ne more umreti toliko živali, da bi se to poznalo, ali pa da en sam škorpijon v alkoholu, ki ste ga prinesli iz Vietnama, še ne pomeni izumrtja, je arogantna in zaničevalna. Trgovina z živalmi in njihovimi deli je namreč vzrok, da so se številne vrste živali znašle na listi ogroženih. Z željo po eksotičnih domačih ljubljenčkih delamo mnogim živim bitjem vse prej kot uslugo. Zaradi naše želje po posedovanju nekaterih živalskih vrst se morajo dežele, kjer jih potem prodajo kot ljubljenčke. Mnoge med njimi umrejo že na poti, številne se težko prilagodijo na novo okolje.

Ogrožene živali, ki izumirajo

Po podatkih WWF-a iz leta 2010 so med 10 najbolj ogroženimi živalmi na planetu tiger, severni medved, pacifiški mrož, Magellanovi pingvini, orjaška usnjača, modroplavuti tun, gorska gorila, metulji monarhe, javanski nosorog in orjaški panda. Tigri (Panthera Tigris), ki so se znašli na vrhu lestvice ogroženih vrst, izumirajo zaradi krčenja gozdov, ki predstavljajo njihovo naravno okolje in zaradi divjega lova. Polarni medved (Ursus maritimus) in pacifiški mrož (Odobenus rosmarus divergens) umirata zaradi toplejšega podnebja. Modroplavuti tun (Thunnus thynnus) izumira zaradi divjega lova. Njegovo meso je namreč zelo cenjena sestavina sušijev v prestižnih restavracijah. Pri nas so na seznamu ogroženih živali netopirji, in sicer so ogrožene vse domorodne vrste. V Sloveniji se uvrščajo v tako imenovani rdeči seznam. Rdeči seznam je seznam vrst, katerih populacija ali območje razširjenosti se zmanjšujeta. Pri nas se na ta seznam uvršča skorajda 3000 vrst, ki se uvrščajo rdeči seznam. Med drugim so ogroženi rjavoprsi in beloprsi jež (Erinaceus europaeus in Erinaceus concolor), planinski zajec (Lepus timidus), bober (Castor fiber), navadna veverica (Sciurus vulgaris), volk (Canis lupus), številne vrste ptic in plazilcev ter dvoživke.

Evrazijski ris – lepotec, ki izumira

Evrazijski ris, največja mačka v Evropi, je živel na področju Slovenije od obdobja ledenih dob, dokler ni v začetku 20. stoletja zaradi človeških aktivnosti pri nas izumrl. V sedemdesetih letih so ga umetno znova naselili na Kočevsko. Sprva optimistično širjenje živali se je kmalu znova ustavilo. V 10–15 letih je število risov znova začelo upadati. Danes živi v Sloveniji le še okoli 20 odraslih risov. Strokovnjaki razlog za izumiranje risov pripisujejo majhnemu številu živali, zaradi česar so se prisiljeni pariti v sorodstvu, ter lovu na črno. Biologi predvidevajo, da bo ris postal prvi sesalec in ogrožena žival v Sloveniji, ki bo izumrl, razen v primeru, da se negativni trend drastično spremeni. Žal za zdaj ne kaže, da se bo kaj takšnega zgodilo.

Kaj lahko storimo?

Kljub temu da en sam človek ne more premakniti gora, lahko z drobnimi ukrepi, ki jih naredi vsak od nas, dosežemo ključne spremembe. Poučimo se o izumirajočih vrstah živali v našem okolju in skušajmo s primernim odnosom do okolice upočasniti njihovo izumrtje. Ne zavrzimo stvari iz umetnih, nerazgradljivih materialov (plastičnih vrečk, žvečilnih gumijev) v naravi, saj lahko naša malomarnost žival stane življenja. Podprite organizacije, ki ščitijo divje živali, finančno ali s svojimi dejanji. Zbirajte star papir. Na ta način boste pospešili reciklažo in morda ohranili življenje kakemu drevesu. Ne kupujte izdelkov, ki zahtevajo smrt redkih živalskih vrst, še posebej ne takšnih, ki so vam na voljo na eksotičnih potovanjih.

V revnejših deželah je ljudem priložnost za zaslužek, logično, tako pomembna, da se ne morejo ozirati na varovanje živali. Vsa odgovornost torej leži na turistih, saj lahko le-ti z nekupovanjem problematičnih izdelkov preprečijo, da bi določene vrste še naprej izumirale. Morda vam gurmanska žilica ne bo dala miru in vas bo med počitnicami na Hrvaškem premamila ponudba prstacev oziroma morskih datljev. Preden si privoščite prepovedano dobroto, pomislite na to, da gre za zavarovano vrsto, ki jo je prepovedano nabirati, posedovati, prodajati. Morda menite, da krožnik prstacev ne pomeni veliko, vendar pa se lahko prav zaradi takšnega nesprejemanja odgovornosti zavoljo prehranske muhavosti zgodi, da bo ta zanimiva vrsta v nekaj letih izumrla. Ena od drobnih reči, ki jo lahko za ohranjanje živali naredi vsak, je ugašanje zunanjih luči.

Napake, ki jih delamo z mislijo, da delamo dobro

Pogosto škode ogroženim živalim ne delamo namenoma, pač pa zaradi nevednosti. Mnoga dejanja, s katerimi želimo živalim pravzaprav pomagati, jim v resnici bolj škodujejo kot koristijo. Hranjenje medvedov – zavestno ali pa iz malomarnosti, ker puščamo smeti nezaščitene –za medveda pomeni smrt. Tiste medvede, ki se navadijo hoditi k človeškim bivališčem, morajo lovci namreč odstreliti, saj predstavljajo nevarnost za človeka. Prav tako ne boste naredili nobene usluge ptičkom, ki so padli iz gnezda, če jih boste pobrali in dali nazaj. Ptičji starši običajno niso daleč in bodo mladiče rešili sami, če mladiči dišijo po človeku, pa se lahko zgodi, da starša ne bosta več hotela skrbeti zanje.

Ko pozimi hranite ptice, redno čistite njihovo krmilnico ali pa tega raje ne počnite. Umazanija v krmilnici je namreč pogost vzrok bolezni in smrti ptic. Ptic tudi ne hranite z ostanki hrane, še posebej ne z ostanki kuhane hrane, saj jim s tem ne delate nobene usluge. Če jim želite dobro, kupite v trgovini ptičjo hrano ali pa jim ponudite sončnična semena, bukov žir, bučna semena, cele orehe in lešnike. Ljubitelji živali radi opazujemo živali v njihovem naravnem okolju. Počnimo to odgovorno, tako da ne motimo naravnega življenjskega ritma živali. Netopirjev, ki so tudi ena od ogroženih vrst, ne nadlegujmo s svetlobo in se jih ne dotikajmo med njihovim zimskim spanjem, delfine na morju opazujmo le od daleč.

Morskim konjičkom grozi izumrtje

V oglejte si video, ki govori o tem, kako so morski konjički morda na robu izumrtja zaradi ribolova.

V kitajski medicini morske konjičke že mnogo let uporabljajo v zdravilne namene, odvečni ulov, ki ga povzroča industrijski ribolov pa morske konjičke še toliko bolj spravlja na rob preživetja.

Kiti na robu izumrtja

Najmanjša populacija Severnopacifiških kitov danes šteje le še 30 primerkov te vrste, od teh pa je le osem samic.

Severnopacifiški gladki kit (Eubalaena japonica) meri v dolžino 18 metrov in glede na to, da je njihova trenutna populacija manjša od 50, po merilih IUCN (International Union for Conservation of Nature) se ta vrsta verjetno ne bo ohranila.

Njihov obstoj je zato danes negotov in posledica nekontroliranega in ilegalnega pobijanja kitov. Prav tako pa opozarja na napake iz preteklosti glede mednarodnega upravljanja, ki bi lahko preprečil takšno zlorabo.

Bearingovo morje in zaliv Aljaske sta nekoč združevala več tisoč primerkov severnopacifiškega gladkega kita. Vendar pa je lovljenje v 19. stoletju izbrisalo večino teh kitov, saj jih je bilo več kot 30.000 pobitih že leta 1840. Divji lov s strani Sovjetske Zveze leta 1960 pa je populacijo tega kita še zdesetkal, kar je dalo temu kitu status ene izmed najbolj ogroženih živalskih vrst na planetu.

Svetovno nogometno prvenstvo ogroža redko vrsto jastreba

Južnoafriški hazarderji so na rob izumrtja porinili eno izmed največjih afriških ptic plenilk, za katero verjamejo, da jim prekajeni jastrebovi možgani dajejo nadnaravne moči pri predvidevanju nogometnih rezultatov na svetovnem prvenstvu.

To prepričanje v te ‘super nadnaravne’ moči živali pa lahko samo še pospeši izumrtje te redke vrste jastreba. Dejstvo je takšno, da je vedno več vrst jastrebov po svetu v veliki nevarnosti, trenutno pa ta afriška vrsta jastreba še toliko bolj ogrožena zaradi pomanjkanja hrane, namernega zastrupljanja ter smrti zaradi električnih povezav.

Zbiranje glav teh ptic v zadnjem času pa seveda le še pospešuje upad populacije jastrebov.

Izumirajo živali, ki so ključnega pomena za človeštvo

Hitrost ni vedno najboljša lastnost. Živalske vrste vedno hitreje izumirajo in za večino je krivo človeštvo. Letos je leto biološke raznolikosti in polovica tega je minila kot bi mignil.

Okoljevarstveni program združenih narodov ali UNEP je pred kratkim izdal opozorilo, da obstaja velika možnost, da bo v kratkem izumrlo še veliko drugih živalskih vrst, med katerimi so nekatere ključne za obstoj človeštva. To pa seveda pomeni uničenje večih ekosistemov zaradi kombinacije zakislejevanja morja, bolj toplih voda ter prekomernega lovenja rib.

Vedno večja populacija človeštva, zahteve po večih sredtvih, vedno manjša zaloga nafte, povečana globalizacija ter masovno izumrtje živalskih vrst definirajo obdobje, katerega lahko opišemo kot krizno oz. skrajni čas, da se zbudimo.

Zato je potrebno prisluhniti, ko nas svarijo o problemih biološkie raznolikosti, saj to danes ogroža vedno več faktorjev – invazivne vrste, pesticidi, sekaje gozdov, širjenje urbanega predela, … Nič ni danes več samoumevno, kot je bilo včasih, zato se je potrebno tega zavedati.

Ali je katastrofa v Mehiškem zalivu večja kot so predvidevali?

Naftni madež v Mehiškem zalivu še vedno povzroča ogromno preglavic. Čeprav se ta katastrofa ni zgodila v naši bližini bližini, pa to vseeno ne pomeni, da lahko ta ingnoriramo.

Količina nafte, ki se dnevno izteka v morje je ogromna; 70.000 sodov na dan. Vendar pa strokovnjaki ugotavljajo, da je morda ta količina še večja. Na podlagi nedavno objavljenega videa, ki prikazuje to luknjo iz katere se nafta izteka, strokovnjaki ugotavljajo, da so morda dejansko podcenili situacijo.

Krožni morki tok v tem zalivu pa morda pomeni še dodatno katastrofo, saj je začel odnašati naftni madež v zaliv Floride. To pa bo še dodatno opustošilo populacijo koral, ki so na tem območju že sedaj ogrožene zaradi človeške malomarnosti.

Dobra novica za ogrožene živali

Večino časa se ljudje osredotočamo na bolj udarne ali večje zgodbe, ki polnijo naslovnice; klimatske spremembe, uničevanje gozdov, naftni madeži, … vendar pa je za vsem tem več tisoč manjših zgodb, ki ostanejo prezrte.

Zlati atlantski špar, atlantski črni brancin, atlanstka mečarica ter modra kraljeva rakovica so si pred nedavnim opomogle, saj se je njihova populacija povečala.

Eric Schwabb, asistent pri NOA’2 Fisheries Service je pojasnil, da je sodelovanje z regionalnimi ribiškimi sveti ter komercialnimi kot tudi rekreacijskimi ribiči obrodilo sadove, saj so vedno bližje cilju, ki pa je zaustavitev prekomernega ribolova. Z omejevanjem ulova, ki ga bodo uvedli letos, pa pričakujejo, da se bo ta napredek še povečal.

NOAA je tudi izdala poročilo, kjer so pojasnili, da so 85 % raziskanih zalog ali 212 od 250 vrst rib zaščitili pred pretiranim ribolovom. Zgoraj naštete ribje vrste, ki se jih je v zadnjih letih prav tako pretirano lovilo, pa so se leta 2009, po uvedbi ukrepov proti lovljenju začele ponovno vračati na zdravo populacijo.

Takšnih zgodb o živalskih vrstah, ki si opomorejo od našega poseganja v okolje je na žalost manj, kot bi si želeli. Ljudje se premalo zavedamo, da če samo jemljemo iz narave in ničesar ne vrnemo, potem lahko pričakujemo, da se bo narava kaj kmalu obrnila proti nam.

Naprej »