Zidaki narejeni iz peska, bakterije in urina

Zdi se, da urin postaja vedno bolj iskana sestavina za različne proizvode. Poleg tega, da je dober vir vodika, je sedaj urin postal tudi gonilna sila pri proizvodnji ‘zelenih’ opek.

Arhitekta Ginger Krieg Dosier je namreč oblikovala način kako ‘gojiti’ opeke s kombinacijo peska, bakterije in kalcijevega klorida v urinu. Vsi ti materiali so seveda vsekakor pridobljeni na naraven način.

Tradicionalen način izdelave opeke je namreč energijsko izredno potrošen, pri tem pa proizvede več onesnaženja kot pa ga skupno proizvedejo letala. Pri tem pa se seveda porabi tudi ogromno virov: 400 dreves je potrebno sežgati, da lahko pridobimo 25.000 opek.

Better Bricks oz. Boljše opeke pa so narejene preko verige kemičnih reakcij. Ko so vse potrebne sestavine enkrat združene, začnejo bakterije delovati kot lepilo, ki vežejo skupaj pesek, rezultat tega pa so trdne opeke. Trdota je baje primerljiva celo z marmorjem, pri samem postopku pa ni teh opek potrebno peči, da bi dosegli takšno vezno moč.

Če bodo v prihodnjosti te Boljše opeke nadomestile tradicionalne, potem lahko na leto pričakujemo kar 800 milijonov ton manj izpustov ogljikovega dioksida.

Preteklost Antarktike razkriva našo prihodnost

Znanstveniki, ki so sodelovali v ekspediciji ‘Wilkes Land Glacial History’, so se pred kratkim vrnili domov z 2000 metrov sedimentov jedra pokrajine Wilkes,  del Antarktike, ki se nahaja južno od Avstralije. Upajo, da jim bodo sedimenti pomagali pri pridobitvi podatkov o globalnih klimatskih spremembah.

Klimatski podatki, ki so jih odbili z sedimentov jim bodo pokazali kakšna je bila preteklost Antarktike. Do sedaj so že ugotovili, da Antarktika pred 53 milioni let ni bila pokrita z ledom, kot je danes, ampak je imela toplo, sub-tropsko podnebje, kjer so nivoji ogljikovega dioksida za kar desetkrat presegli današnje.

Vendar pa je v zadnjih 400.000 letih Antarktika doživela veliko sprememb, ki so jo preoblikovale v masivno ledeno pokrajino kot je danes. Takšna sprememba se je geološko gledano zgodila v relativno kratkem času. Zato se znanstveniki sprašujejo, kako se je to lahko zgodilo in ali lahko iz tega dogodka pridobimo kakšne koristne informacije.

Znanstveniki v zbranih sedimentih namreč vidijo ogromen potencial, saj jih lahko dobesedno berejo kot knjigo. Ta knjiga pa jih pelje 53 milijonov let nazaj v preteklost.

Pokrajina Wilkes je ena izmed klimatsko najbolj občutljivih delov planeta. Zaradi tega so znanstveniki lahko pridobili prvič dobljene podatke o tanjšanju in debelenju snežne oddeje in njen efekt na planetarni nivo vode.

Do sedaj so že ugotovili, da se je dejansko taljenje ledenikov začelo že pred 10.000 leti. To pa je koristen podatek, saj so takšni podatki koristni za nadaljne raziskave o prihodnosti našega planeta. Z njimi lahko bolj učinkovito izdelajo klimatske modele, ki so potrebni za napoved prihodnosti vremena na Zemlji.

Odkrili nov oceanski tok

Morski tokovi so ena izmed gonilnih sil vremena našega planeta, sedaj pa so japonski in avstralski znanstveniki odkrili nov morski tok v Indijskem oceanu.

Tok se nahaja približno 4200 km jugozahodno od Pertha v Avstraliji, po obsegu pa je enak štiridesetim Amazonkam in se nahaja približno tri kilometre pod morsko gladino.

Morje okoli Antarktike dobi zadostne količine kisika

Tok nosi z kisikom bogato vodo do področja blizu Antarktike in se nato spusti globoko pod mosrko gladino. To pa je pomemben podatek, saj sedaj znanstveniki vedo, da tudi globoko morje Antarktike dobi dovolj kisika, ki je seveda pomemben za življenje v morju.

Vplivi morskih tokov na vreme

Kot že omenjeno, morski tokovi skrbijo za vremenske razmere na Zemlji s transportom in porazdelitvijo toplote in ogljikovega dioksida. Globokomorski tok vzdolž planote Kerguelen je tako del globalnega sistema morskih tokov ki določajo, koliko toplote in ogljika lahko oceani vsrkajo.

Sedaj bodo lahko strokovnjaki še bolj podrobno razumeli in raziskali vpliv globalne mreže morskih tokov in njihove vplive na vreme in življenje.

Iztrebki kitov pomagajo življenju v oceanih

Avstralski znanstveniki so odkrili, da iztrebki kitov ne le da skrbijo za uspevanje življenja v oceanih, poleg tega pomagajo morju, da lažje absorbira ogljikov dioksid.

Ker je prehrana kitov sestavljena v večini iz majhnih organizmov, kot so npr. rakci, ki so polni železa, so iztrebki kitov odlično gnojilo za morske rastline, saj te rastejo hitreje.

Podvodne rastline lahko vsrkajo večje količine ogljikovega dioksida, ker pa kiti posredno poskrbijo za njihovo hitrejšo rast, pa te še toliko hitreje vsrkajo CO2 – pojav, za katerega se znanstveniki že dalj časa trudijo, da bi ga dosegli tudi v laboratorijih.

Dokaj zanimivo in pozitivno dejstvo pa je to, da znanstveniki ugotavljajo, da je le tretjina oceanov brez zadostne količine železa. Sedaj pa se poraja vprašanje, ali bodo to izkoristili v prid naravi, ali zopet za kakšno drugo stvar, ki bo dobra za človeka ne za naravo.

Busheva administracija zavirala raziskave

NASA namerava do leta 2015 povečati financiranje za raziskave, ki obsegajo podnebne spremembe kar za 62%, da bi nadoknadila, kar je bilo zamujeno med Bushevo administracijo.

Tako so pri NASI naznanili povečanje sredstev znanstvenikom, ki raziskujejo klimatske spremembe, čeprav je to v bistvu le neke vrste korekcija dramatičnega znižanja proračuna, ki ga je ukazala Busheva administracija.

Vseeno pa bo le NASIN Earth Science Division dobil 2.4 miljarde dolarjev v naslednjih petih letih, ostali NASINI sektorji pa bodo za enkrat morali še počakati.

Trenutno ima NASA v orbiti 13 satelitov, vendar pa je le eden izmed njih presegel svojo življensko dobo. In to je razlog, zakaj bi lahko v prihodnje NASA igrala manjšo vlogo v prihodnosti, če ji nebi namenili več sredstev. Subvencija bo tako omogočila nadgradnjo zastarelih sistemov, inovacije ter nadomestitve. Omenjena divizija bo sedaj lahko izvedla deset novih misij, pri katerih bodo zbirali informacije glede pokritosti ledu, temperatur ocenanov, ozonske luknje ter vprašanja koliko CO2 se sprosti zaradi človeških vplivov.

Res je, da so te stvari morda bile za nas dokaj nevidne, vendar pa je moral biti to za NASO velik udarec, saj je Busheva administracija zavirala dostop do podrobnih podatkov, ki so bistveni za naše razumevanje današnjega sveta.

Ali čips pušča večji ogljikov odtis kot cement?

Nedavna študija, ki jo je izvedlo podjetje Carbon Trust, je pokazala, da naj bi proizvodnja čipsa proizvedla več emisij kot pa proizvodnja cementa.

To pa je seveda lahko velik problem, če te domneve držijo. Nekateri res da že sedaj opozarjajo, da so takšne proizvodnje velika težava, sedaj pa obstaja možnost, da so bolj nevarne za okolje, kot je bilo prvotno mišljeno. Vendar pa se kdaj pa kdaj izkaže tudi, da niso vse te raziskave tako natančne, kot bi se morda na prvi pogled zdelo.

Pri proizvodnji cementa se v povprečju proizvede namreč 1 tona ogljikovega dioksida (CO2) za proizvodnjo 1 tone cementa. Pri sami proizvodnji čipsa, pa se izloči kar 2.3-krat več CO2. Stvar je namreč takšna, da je proizvodnja CO2 v sorazmerju z težo samega proizvoda. Sicer je cement bolj gost in težji od čipsa, zato naj bi vseeno bil veliko bolj škodljiv, kot pa enakovredna količina čipsa.

Hkrati pa je treba tudi pomisliti, koliko se na leto proizvede čipsa in koliko cementa. Za ameriški trg je bilo izračunano povprečje, da se na leto proizvede v grobem okoli 3 milijone ton čipsa, kar na koncu nanese 7 milijonov ton CO2. Cementa pa se na leto v Ameriki proizvede za več kot 100 milijonov ton in ob enem tudi toliko CO2.

Res je, da je še vseeno večje povprečje CO2 na enoto čipsa, vendar pa se letno proizvede petnajstkrat več cementa, zato dejansko cement še vedno predstavlja večji problem kot pa čips.

Znanstveniki razvili kristale, ki bi lahko v prihodnosti čistili emisije

Znanstveniki na univerzi UCLA so razvili sintetične kristale, ki so zmožni ujeti pline na tak način, kakor goba vpija vodo. Kristali imajo izredno velik potencial, saj omogočajo 400 %  boljše zajemanje ogljikovega dioksida v primerjavi s sedanjimi tehnologijami.

Kristali imajo tridimenzionalno sestavo in shranjujejo informacije na podoben način kot DNK. Čeprav kristali vseeno niso tako sofisticirani, pa vseeno pomenijo ogromen napredek v kemiji ter znanosti materialov.

Znanstveniki upajo, da bo ta tehnologija lahko uporabljena za zajemanje ogljikovega dioksida iz velikih tovarn, kot tudi manjših izpustov, kot so avtomobilski. Poleg tega pa obstaja še možnost, da bodo lahko s pomočjo tega materiala emisije spremenili gorivo.

Drevesa rastejo hitreje?

Študija gozdov je pokazala, da je v enem izmed opazovanih gozdov, v enem letu zrastlo za kar 1.8 ton lesa na 0,5 hektarja gozda. Drevesa v tem gozdu, ki se nahaja na območju Maryladna v ZDA, rastejo hitreje, kot pa so kdaj koli v zadnjih 225 letih.

Razlog za to pa naj bi bile višje temperature, povišanje ogljikovega dioksida v zraku ter daljše sezone, v katerih drevesa rastejo.

To spremembo so odkrili raziskovalci, ki so več kot 20 let spremljali rast petinpetdesetih dreves v gozdu. Ta drevesa so nato primerjali s tistimi, ki so stara 225 let in več in rezultati te primerjave so pokazali da je kar 90% dreves v zadnjih letih zrastlo dva do štirikrat hitreje, kot leta poprej.

Tukaj se postavlja vprašanje, ali je to redek pojav, ali pa je kakor pravijo znanstveniki: najbolj verjetna razlaga za ta fenomen pa je povezana s klimatskimi spremembami. V zadnjih 22 letih se je nivo ogljikovega dioksida v zraku povišal za 12%, povprečna temperatura se je dvignila za prbl. 2 stopinji, sezona rasti pa je daljša za 7,8 dni.

Sicer je malo čudno, da bi en teden več rasti na leto ravno enormno pripomogel k takšnemu povečanju rasti, saj se to obdobje po vsej verjetnosti iz leta v leto spreminja. Zadnje čase je vse več takih ‘odkritij’, ki se na koncu izkažejo za domneve ali pa da je bil opazovalni čas znatno krajši kot je zapisano. Kaj je resnično vplivalo na rast dreves bo verjetno pokazal čas in še več preverjenih raziskav.

« Previous Page — Next Page »