Slovenski zvezdniki in okoljevarstvo

Tudi naše zvezde se vse bolj aktivno ukvarjajo z okoljevarstvom in ga promovirajo na različne načine. Nekateri se odločajo za vegetarijanski ali veganski življenski stil, nekateri zagovarjajo ločevanje odpadkov, drugi se borijo za pravice živali …

Ena najbolj znanih okoljevarstvenih aktivistk je pevka Jadranka Juras. Še posebej aktivna je kot borka za pravice živalim. Tudi igralka Nataša Tič Ralijan je znana po tem, da se trudi do okolja obnašati kar se da prijazno. Bolj kot na navduševanje javnosti za okoljevarstvo se osredotoča na to, da so njena lastna dejanja v skladu z okoljevarstveno etiko. S svojim zgledom, pa tudi z besedami, skuša popularnost okoljevarstva okrepiti voditeljica Nina Osenar. Kolekcija čevljev No Skin, ki jo je oblikovala za podjetje Peko, je narejena iz neživalskih materialov. Vse tri naštete so tudi vegetarijanke, s čimer pripomorejo k zmanjšanju emisij CO2. Gojenje živine za zakol ima pri onesnaževanju okolja namreč pomembno vlogo.

Foto: POP TV

Okoljevarstvene organizacije, ki jih podpirajo slavni

Zvezdniki kot so Brad Pitt, Natalie Portman in Alicia Silverstone se aktivno vključujejo v okoljske in dobrodelne organizacije, saj se zavedajo, da so tudi sami vzorniki mnogim ljudem po svetu in da lahko na ta način promovirajo bolj zelen življenski stil.

Ena najstarejših okoljevarstvenih organizacij je ameriški NRDC (Natural Resources Defense Council). NRDC se s pomočjo okoljevarstvenih odvetnikov, znanstvenikov in podpornikov zavzema za zaščito narave, ohranjanje čistega zraka in vode.

Med njihove dosežke sodi pravna akcija, ki je prisilila nekatere večje ameriške predelovalce nafte, da so zmanjšali onesnaževanje, spodbudila podjetja, kot je Starbucks, da so pričela porabljati papirne izdelke iz recikliranega papirja, preprečili so Bushevi organizaciji, da bi pričela s črpanjem nafte na Arktiki. Člani organizacije NRDC so med drugim Robert Redford, Leonardo DiCaprio in James Taylor.

Organizacija Global Green USA, ki jo je ustanovil nekdanji ruski predsednik Mihail Gorbačov, se trudi zaustaviti globalno segrevanje z gradnjo zelenih stavb in mest, odstraniti orožje, ki grozi okolju, in pridobiti čisto, pitno vodo na krajih, kjer trpijo pomanjkanje. Organizacijo Global Green dejavno podpirajo Brad Pitt, Charlize Theron, Morgan Freeman, Natalie Portman, Leonardo DiCaprio, Tom Hanks, Susan Sarandon in Salma Hayek.

BP Solar Neighbors Program vsakokrat, ko kateri od zvezdnikov kupi sončni sistem pridobivanja energije, takšen sistem podari eni družini v L.A.-ju, ki si sama česa takšnega ne bi mogla privoščiti. Podpirajo jih Edward Norton, Larry Hagman, Don Cheadle in Alicia Silverstone.

V Britaniji je med zvezdniki zelo priljubljena organizacija Global Cool, katere cilj je zmanjšati emisijo CO2 v naslednjih 10 letih. Organizacijo podpirajo Josh Hartnett, Sienna Miller, prince Charles in bivši britanski premier Tony Blair.

Organizacija Environmental Media Association si je zadala nalogo: krepiti zavest o okoljskih problemih preko medijev. To je skupina, ki je izumila zeleno preprogo in ki spodbuja zvezdnike, da pridejo na družabne dogodke v hibridnih ali električnih avtomobilih. V organizacijo so včlanjeni Pierce Brosnan, Laura Dern, Daryl Hannah, Wendie Malick, Jeffrey Tambor in Amy Smart;

Gen E peeps: Mary-Kate Olsen, Mischa Barton, Nicole Richie and Joshua Jackson. Plus, Edward Norton, Cameron Diaz, Gwyneth Paltrow, Red Hot Chili Peppers in Maroon 5.

Znanstveniki razvili eko cement

Mehiški znanstveniki so razvili cement, ki bazira na geopolimerih, katerega proizvodnja in uporaba ima veliko manjši ogljični odtis od klasičnega.
To pomeni manj ogljikovih emisij in manj porabe fosilnih goriv potrebnih za izdelavo cementa, poleg tega pa je je tak cement bolj odporen in vzdržljiv od navadnega. Glede na obsežnost uporabe cementa, je okolju prijaznejši eko cement dobra rešitev.

Za izdelavo cementa potrebujejo apnenec, glino in skrilavec, katere segrevajo na okoli 1450°C s pomočjo oglja in koksa. Ta proces seveda ustvarja ogljikove emisije – za 1 kg cementa se ustvari 1 kg emisij (torej približno 1:1), kar definitivno ni dober izkoristek za okolje. Novi postopek izdelave cementa pa potrebuje pol manjšo temperaturo za proces (750°C), stranski proizvodi in emisije pa se prav tako porabljajo za sam proces izdelave, kar pomeni, da se lahko stroški izdelave zmanjšajo tudi do 50%, emisije pa celotnega procesa pa se lahko zmanjšajo tudi do 80%.

Zakaj ni dobro piti gaziranih pijač?

Kot verjetno večina že ve, gazirane pijača niso najboljša izbira. Poleg cele vrste aditivov in barvil, vsebujejo tudi veliko sladkorja in ogljikovega dioksida. Mi pa smo poiskali 5 razlogov, ki vas bodo mogoče prepričali, da se boste od sedaj naprej raje odžejali z vodo.

1. Proizvodja gaziranih pijač pušča za seboj zelo velik ogljični odtis, saj se se poraba že zdavnaj tako razširila, da jih izdelujejo po celem svetu.
2. Vsebujejo fruktozni koruzni sirup. Ali veste zakaj je cenejši od sladkorja? Ker ga lahko izdelujejo iz gensko spremenjene koruze, poleg tega pa gojenje koruze v te namene podpira podjetja, ki izdelujejo kemikalije in strupe, s katerimi potem ta polja škropijo. Ali mislite da lahko potem ta koruzni sirup očistijo vse te nesnage, preden pride do vaših ust?
3. Po zaužitju dietnih gaziranih pijač, vaše telo dobi nekaj energije, vendar ne pa občutka sitosti ali odžejanosti, zaradi česar popijete še več gazirane pijače.
4. Gazirane pijače niso pijače za odžejanje, ker vsebujejo veliko kalorij in telo tudi potrebuje kar nekaj časa, da iz njih izloči vodo, poleg tega pa imamo po navadi po zaužitju še vedno nekakšen suh občutek v ustih.
5. Ali ste vedeli, da so že velikokrat v gaziranih pijačah, ki jih točijo iz avtomatov (ponavadi v restavracijah), odkrili sledi fekalij?

Potrebujete še kakšen dodaten razlog?

Letalski promet bo vse bolj nevaren

Deset let opazovanja in nadzorovanja emisij kaže, da ogljikov dioksid in ostali plini, ki jih je v ozračje sprosti letalski promet drastično prispeva k globalnemu segrevanju. Do leta 2050 pa bi se naj ta količina še celo potrojila!

Skupina znanstvenikov je dokazala, da trenutno letalski promet še ni tako nevaren ozračju, saj naj bi prispeval le 2-3% vseh emisij. Vendar pa to še ne pomeni, da lahko kar pozabimo na to. Ravno nasprotno, saj je računalniški model pokazal, da se bodo te emisije CO2 do leta 2050 celo potrojile, kar pomeni, da lahko narastejo za kar sedem stopenj (povprečje je izračunano glede na trenutno stanje).

Velik problem je v tem, da letala izpuščajo te pline v višje predele ozračja, kar še toliko bolj škoduje trenutnemu stanju. Prav tako pa se bo letalski promet v prihodnjih letih še povečal.

Res je, da so že vidne določene izboljšave pri izkoristku in porabi goriva s pomočjo novih tehnologij, vendar pa lahko to izboljšanje povečanje letalskega prometa kaj hitro izniči.

Povečanje CO2 škoduje prehrambeni vrednosti žita

Tokratna študija, objavljena v reviji Science trdi, da vse večje količine CO2 v atmosferi ne vplivajo le na podnebne spremembe, temveč lahko škodujejo tudi hranilnim snovem, ki jih najdemo v svetovnih pridelkih žita.

Znanstveniki z univerze v Kaliforniji so namreč ugotovili, da povišanje CO2 zmanjšuje količino proteinov, ki jih najdemo v žitu za kar 20 %! Omenjeni pojav se dogaja zaradi vse večje koncentracije ogljikovega dioksida, ki vpliva na zmožnost rastline, da bi ta spremenila nitrate v proteine, kar seveda na koncu pripelje do pridelka, ki ni tako bogat s proteini, kot bi moral biti.

Znanstveniki so testirali dve pogosti skupini dušika, ki ga najdemo v prsti ter žito, ki je bilo izpostavljeno višjim koncentracijam CO2. Rezultat je bil seveda potrjen – te rastline so imele manjšo vrednost proteinov.

To seveda na koncu pripelje do tega, da bomo morali odkriti novo vrsto umetnih gnojil, ki bodo kompenzirala za omenjeno izgubo. Morda se res zdi to nič kaj zastrašujočega, vendar pa dejansko pomeni, da bomo spet dobili novo dozo kemikalij, ki nam bodo škodovale z uživanjem takšnega žita.

Kitajski telekom zmanjšuje emisije

Kitajski sektor telekoma je pred nedavnim izdal poročilo, v katerem piše, da so od leta 2008 zmanjšali emisije ogljikovega dioksida za kar 48.5 milijonov ton.

To so dosegli z nadgradnjo telekomunikacijskih naprav, večjo kapaciteto elektronskega shranjevanja podatkov in boljšo logistiko.

Takšen znesek je primerljiv s količino emisij celotne ekonomije, ki jo letno proizvede Švedska! V poročilu je prav tako pisalo, da je te prihranke omogočil samo transport, proizvodnja papirja ter ostalega materiala, ki se je zmanjšala zaradi povečanja elektronske komunikacije.

Študija tega primera je zaključila, da bi lahko s povečanjem telekomunikacij v prihodnosti prihrani kar 340 milijonov ton emisij na Kitajskem do leta 2020. Še večji in boljši potencial pa vidijo v virtualnih srečanjih, ki pa bi lahko do leta 2030 zmanjšali emesije za neverjetnih 623 milijonov ton.

Poročilo je sicer delno nepravilno, saj povečanje zahtev po energiji strežnikov in ostalih telekomunikacijskih sredstev hkrati povečujejo tudi emisije, vendar pa so to vseeno le znatno manjše številke, kot pa če bi se Kitajska vrnila v prejšnjo fazo elektronskega razvoja.

Zidaki narejeni iz peska, bakterije in urina

Zdi se, da urin postaja vedno bolj iskana sestavina za različne proizvode. Poleg tega, da je dober vir vodika, je sedaj urin postal tudi gonilna sila pri proizvodnji ‘zelenih’ opek.

Arhitekta Ginger Krieg Dosier je namreč oblikovala način kako ‘gojiti’ opeke s kombinacijo peska, bakterije in kalcijevega klorida v urinu. Vsi ti materiali so seveda vsekakor pridobljeni na naraven način.

Tradicionalen način izdelave opeke je namreč energijsko izredno potrošen, pri tem pa proizvede več onesnaženja kot pa ga skupno proizvedejo letala. Pri tem pa se seveda porabi tudi ogromno virov: 400 dreves je potrebno sežgati, da lahko pridobimo 25.000 opek.

Better Bricks oz. Boljše opeke pa so narejene preko verige kemičnih reakcij. Ko so vse potrebne sestavine enkrat združene, začnejo bakterije delovati kot lepilo, ki vežejo skupaj pesek, rezultat tega pa so trdne opeke. Trdota je baje primerljiva celo z marmorjem, pri samem postopku pa ni teh opek potrebno peči, da bi dosegli takšno vezno moč.

Če bodo v prihodnjosti te Boljše opeke nadomestile tradicionalne, potem lahko na leto pričakujemo kar 800 milijonov ton manj izpustov ogljikovega dioksida.

Naprej »