Kako zmanjšati uporabo plastike v vsakdanjem življenju?

Plastika nas spremlja na vsakem koraku, zato menimo, da bi jo bilo izredno težko nadomestiti v vsakdanjem življenju. Vendar že manjše spremembe lahko močno zmanjšajo uporabo plastike, če pa neredimo izračun na letni ravni, smo lahko prepričani, da smo naredili veliko za okolje.

Po nakupih z vrečko

Ena najbolj preprostih pa tudi najbolj učinkovitih sprememb, ki vas poleg tega ne bo veliko stala, je, da se po nakupih odpravite s cekarjem ali vrečko iz blaga. Agencija za zaščito okolja v ZDA je izračunala, da v razvitem svetu letno porabimo do 1000 milijard plastičnih vrečk. Od tega jih recikliramo manj kot 1 odstotek. Nesmiselno, sploh glede na to, da obstaja alternativa. Na trgu je na voljo ogromno cekarjev in vrečk iz blaga v številnih ljubkih barvah in oblikah, zato je odločitev za menjavo tudi modno podkrepljena. V primeru, da ste nagnjeni k temu, da cekar v ključnem trenutku pozabite doma ali se pogosto odločate za nenapovedane obiske trgovin, shranite katero od malih zložljivih vrečk v ročno torbico. Narava vam bo hvaležna!

Izbirajte eko embalaže

Kupujte izdelke v embalažah iz razgradljivih materialov. Namesto pijač v plastenkah raje posezite po tistih, ki so shranjene v steklenicah. Hranite pri sebi steklenico za vodo ali drugo pijačo. Tako vam ne bo treba uporabljati ponujenih plastičnih lončkov. Izogibajte se nakupom pijač za ‘po poti’, saj večino prodajajo v neekoloških plastičnih lončkih. Nosite s seboj svojo skodelico ali uporabite keramično, ki se jo da ponovno uporabiti.

Kupujte na tržnici

Nakup sadja ali zelenjave na trgu ni koristen le za vaše zdravje, pač pa tudi za zdravje planeta. Pakirano sadje in zelenjava, ki ju dobite v trgovinah, je namreč ovito s plastiko. Pri nakupu na tržnici prosite, naj vam nakupljeno shranijo v papirnato vrečko. Na tržnici kupujte tudi jajca. Ob nakupu prinesite svojo škatlico za hrambo ali pa kupite jajca v ponovno uporabnih papirnatih embalažah. Poleg tega boste z nakupovanjem na tržnici podprli tudi slovensko domačo pridelavo in naše kmetovalce.

Premišljeno v supermarketu

Bodite pozorni na to, v kakšni embalaži so zapakirani izdelki, ki jih nakupujete. Izogibajte se vseh, ki so pakirani v plastiko. Kupujte kruh v pekarni ali ga pecite sami, pakiranemu pa se odrecite. Ne kupujte čistil, ki so pakirana v plastični embalaži. Detergente za pranje perila kupujte pakirane v kartonastih škatlah, torej trdne in ne tekoče. Kupujte v delikatesi. Sire in salame naj vam zapakirajo v škatle, ki ste jih prinesli s seboj, ali pa prosite, naj vam jih zavijejo le v papir, brez dodane plasti plastike. Enako velja za meso. Ne kupujte že pripravljenih, v plastiko zavitih kosov. Ne kupujte jogurta, ampak si ga pripravljajte sami.

Pijte vodo iz pipe

V Sloveniji imamo srečo, da nam v večini primerov iz pipe teče čista pitna voda. Kjer je voda pitna in dovolj kvalitetna, ni nobene potrebe po nakupih vode v plastenkah. Ko kupite vodo, pravzaprav kupite predvsem plastično embalažo, ki onesnažuje planet. Za izdelavo ene same plastenke ustekleničene vode proizvajalci porabijo približno 10 litrov vode. Seveda pa lahko vodo kupite tudi v steklenicah.

Ukrepi v kopalnici

Namesto gela za tuširanje, pakiranega v plastično steklenico, uporabljajte milo v kosih. Nekatere vrste mila v kosih so primerne tudi za pomivanje posode. Namesto dezodorantov, inperspirantov uporabljajte parfume, ki so shranjeni v steklenih steklenicah. Osvežilec prostora nadomestite z dišečo svečko, eteričnim oljem ali dišečo paličico.

Uredite smeti

Plastične smeti hranite ločeno, v posebni vreči za smeti. Tako boste imeli med drugim tudi pregled nad tem, koliko plastike porabi vaše gospodinjstvo. Presenečeni boste, koliko se je zares nabere tudi, če pazite. Za manjše nabore smeti, uporabljajte papirnate vrečke, namesto plastičnih. Če le zmorete, si privoščite razgradljive vrečke za smeti. Kupujte toaletni papir, ki je ovit v papir, ne v plastiko.

Eko kuhinja

Čistila v plastičnih embalažah nadomestite z eko čistili iz kisa in sode, ki jih naredite sami. Plastično folijo za hranjenje izdelkov nadomestite z aluminijasto, lahko pa uporabite tudi povoščen papir. Namesto plastičnih vžigalnikov uporabite vžigalice. Namesto papirnatih brisač in serviet uporabite brisače in serviete iz blaga. Na ta način boste zmanjšali količino smeti in s tem količino plastičnih vreč, ki jih potrebujete zanje.

Pripomočki za otroke

Uporabljajte stekleničke za otroke, narejene iz naravnih materialov. Otroku kupujte igračke iz blaga, lesa in drugih naravnih materialov. Kupujte plenice iz blaga. Za otroške zabave ne kupujte plastičnih krožnikov in jedilnega pribora – uporabite raje papirnate krožnike in navaden pribor.

Tehnični izdelki

Ne kupujte zgoščenk, raje si omislite nakup glasbe in filmov preko spleta. Uporabljajte baterije, ki se jih da ponovno napolniti. Telefon kupite pri ponudnikih, ki menjajo staro za novo. Enako velja za druge tehnične aparate.

Znebite se plastike

Morda menite, da bi bilo nadomestiti vso plastiko, ki jo uporabljate, težko in drago. V resnici je dovolj le nekaj preprostih sprememb, s katerimi lahko zaživimo v večjem sožitju z okoljem.

Zakaj plastika ogroža okolje?

Prvič: vsa plastika ni primerna za reciklažo. Ostanki plastičnih izdelkov, ki se znajdejo v naravi, ogrožajo živali. Znanih je več primerov, ko so v prebavilu naplavljenih mrtvih morskih živali ali ptic našli kose plastike. Če plastiko sežigamo, nastane plin dioksin, ki je eden od dvanajstih za okolje najbolj škodljivih obstojnih organskih onesnaževal ali ‘POP’ (persistant organic polutants). Sežiganje plastičnih mas povzroča onesnaženje zraka, vode in hrane.

Zakaj je plastika nevarna za naše zdravje?

Plastika vsebuje nevarne snovi, ki jih proizvajalci dodajajo, da bi povečali vzdržljivost in uporabnost embalaže. Podatki o tem, iz česa vse je sestavljena določena plastika, so v nekaterih primerih poslovna skrivnost, to pa pomeni, da njihovega morebitnega vpliva na naše zdravje zaradi pomanjkanja informacij niti ne moremo ugotoviti. Nekaterim plastičnim masam med drugim dodajajo bisfenol A (BPA) in ftalate. Ti dve kemikaliji se lahko izločita v hrano, kadar je embalaža izpostavljena visoki temperaturi ali s staranjem plastike. Vplivata tudi na človeške hormone. Strokovnjaki jima pripisujejo škodljive učinke, kot so manjše število spermijev pri moških, oteženo delovanje spolnih organov pri obeh spolih, ‘poženščenost’ pri fantkih in hiperaktivnost pri punčkah. Problematična je sicer vsaka plastična embalaža, toda kar se tiče zdravja, velja še posebna previdnost pri embalaži, označeni z oznakami oznakami 1 (PET/PETE), 3 (PVC), 6 (PS) in 7 (PC/PLA). V prvo skupino sodijo nekatere plastenke čistila za posodo, plastenke olja, plastenke jogurta, v drugo nekateri bidoni za športnike, v tretjo in četrto nekatera pakiranja sira itd.

Recikliranje plastike

Plastiko je težko reciklirati, saj gre za izdelke, ki zahtevajo različne postopke predelave. Ločevanje je tako zelo oteženo in posledično drago, saj je treba pred predelavo natančno ločiti različne vrste plastike. Kako se nek plastičen izdelek reciklira (če se), nam povedo oznake na plastiki. Plastika, ki jo je mogoče reciklirati, je označena z Mobiusovo zanko. Številka znotraj zanke pomeni, kolikšen del izdelka je recikliran. Plastični pokrovčki za steklenice na primer nosijo oznako 6, plastenke za pijačo pa oznako 1.

Zmaga v bitki sežiganja odpadkov

Eko krog je prek svojega predsednika Uroša Macerla, stranskega udeleženca v zadevi, in prek odvetniške družbe Zidar Klemenčič, v bitki proti sežiganju odpadkov v Lafarge Cementu dosegel pomembno zmago. Agencija RS za okolje (ARSO) je z odločbo 35407-104/2006-243 z dne 8. 7. 2011 pritrdila dolgoletnemu mnenju in argumentaciji Eko kroga, da gre pri Lafargevi sežigalnici za novo napravo, in Lafargevo vlogo za novo okoljevarstveno dovoljenje, ki bi spet vključevalo sežiganje odpadkov v trboveljski cementarni, gladko zavrnila.

Opredelitev za novo napravo naredi postopke za pridobivanje dovoljenja bistveno preglednejše in omogoča javnosti bistveno boljši nadzor nad tem, kaj želi imeti v svoji okolici.

Dan odprtih vrat vrhniške kompostarne

V soboto, 2. julija dopoldne, so v družbi CRO Vrhnika pripravili ogled Centra za ravnanje z odpadki in ogled kompostarne. Občanke in občani so si tako lahko osebno ogledali tehnologijo kompostiranja bioloških odpadkov in sortirnico koristnih odpadkov. CRO Vrhnika s svojim delovanjem pokriva območje na katerem živi okoli 100.000 prebivalcev Slovenije, letno pa predelajo okoli 10.000 ton bioloških odpadkov in zelenih vrtnih odpadkov iz gospodinjstev.

V petek, 1. julija, je namreč v veljavo stopila uredba o ravnanju z biološko ragradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom, ki  zahteva ločevanje in prepoveduje odlaganje vseh biološko razgradljivih odpadkov, zato so se v vrhniškem centru za ravnanje z odpadki odločili, da lokalni skupnosti pobliže predstavijo kje, kako in na kakšen način ti odpadki končajo.

»Nad odzivom občank in občanov Vrhnike smo bili prijetno presenečeni, obiskalo nas je okoli 150 ljudi, med njimi so bile tudi družine s predšolskimi otroki,« je povedal Marko Kocjančič, direktor CRO Vrhnika in dodal:« Še posebej nas veseli dejstvo, da so se obiskovalci lahko na lastne oči in nos prepričani, da naša kompostarna ni vir smradu, ki ga občasno zavonjamo na Vrhniki. Ljudje so se lahko prepričali, da zaprt sistem delovanja, odsesavanje in prečiščevanje zraka ter uporaba biofiltra očistijo zrak v tej meri, da že v neposredni bližini kompostarne neprijetnih vonjav praktično ni.«

Zaposlene v CRO Vrhnika je razveselilo tudi dejstvo, da ljudi vse bolj zanima, kako končajo njihovi odpadki ter so vedno bolj ekološko osveščeni ter pripravljeni vložiti več truda v ločevanje odpadkov na izvoru.

Vodni užitki, osvežitev, dobra glasba brez odpadkov!

Bazeni energije, ki jih od leta 2000 v sodelovanju s Termami Ptuj organizira Klub ptujskih študentov, so eden najbolj množičnih poletnih zabavnih dogodkov za mlade v regiji. Tudi letošnji se bodo odvijali v Termah Ptuj, in sicer 8. julija od 12. ure naprej. Sproščenost, zabava in aktivno preživljanje prostega časa tradicionalno zaznamujejo to prireditev, letos pa se poleg vsega obeta še fešta brez odpadkov. V goste namreč prihaja Eko-koncept!

Bazeni energije je prva večja prireditev v Sloveniji, na kateri se bodo Društvo Ekologi brez meja in Fundacija Z glavo na zabavo predstavili s skupnim okoljskim projektom Eko-koncept. Ključni cilj projekta je zmanjševanje količine odpadkov na javnih prireditvah, zato razvijamo premično pralnico plastičnih kozarčkov za večkratno uporabo, ki bo potovala po vseh večjih prireditvah po Sloveniji in tako pomembno prispevala k zmanjšanju količine odvržene plastike.

Na Ptuju premične pralnice še ne bo, bo pa vsak obiskovalec prireditve ob prihodu za kavcijo 1 EUR dobil v uporabo plastični kozarček, ki ga bo ob ponovnem naročilu pijače samo zamenjal, po uporabi vrnil, mi pa bomo poskrbeli za pranje. Tudi svoj evro bo dobil nazaj, za vsak nov kozarček pa bo plačal 1 EUR, tako da bo na koncu dobil nazaj toliko, kot je vplačal – pod pogojem, da bodo kozarci v dostojnem stanju. Po pranju bodo vsi plastični kozarčki ponovno uporabljeni na novih prireditvah, za kar bo poskrbel Eko-koncept. Tako bomo za 90 % zmanjšali količino odpadkov po prireditvi in dokazali, da skrbimo za okolje tudi med zabavo. In da to sploh ni težko. Organizator prireditve prav tako že več let skrbi, da se vsi odpadki na prireditvi odložijo v zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov.

O projektu Eko-koncept

Dve nevladni organizaciji, Društvo Ekologi brez meja in Ustanova: fundacija Z glavo na zabavo, sta letos združili svoje moči in skupaj pripravili vrsto zanimivih in hkrati družbeno koristnih aktivnosti, ki jih ponujamo organizatorjem množičnih javnih prireditev.
Končni cilj projekta je storitev pranja lončkov za večkratno uporabo s pomočjo potujoče pralnice, kar bo omogočilo prehod prireditev na dogodke brez odpadkov in hkrati zaposlitev težje zaposljivim skupinam prebivalstva! Podobne prakse v Nemčiji in Avstriji kažejo, da pranje posode prinaša ne le okoljske (zmanjšanje nastalih odpadkov), temveč tudi finančne prednosti, saj so stroški čiščenja prizorišč vse večji.

Kdo smo partnerji projekta Eko-koncept?

Projekt Eko-koncept izvajata nevladni oganizaciji Društvo Ekologi brez meja in Fundacija Z glavo na zabavo. Delno je financiran s strani Evropskih socialnih skladov. Nosilec projekta je Društvo Ekologi brez meja – tu najdete več o nas.

In kdo je Fundacija Z glavo na zabavo?

Fundacija z glavo na zabavo je neprofitna organizacija, ki si na prireditvah prizadeva za bolj odgovoren odnos mladih do škodljive rabe alkohola in opozarja na nezdružljivost uživanja škodljivih substanc z aktivno udeležbo v cestnem prometu. Deluje že več kot 10 let in jo slovenski državljani prepoznavajo po naslednjih sporočilih:

• Z glavo na zabavo pooseblja zdrav in aktiven življenjski slog, še posebej med mladimi;
• Predstavlja pozitivno alternativo aktivnega preživljanja prostega časa in zdrave zabave, kjer za dobro počutje ne potrebujemo alkohola, tobaka in prepovedanih drog;
• Z glavo na zabavo je sinonim za popolno nezdružljivost uporabe alkohola in drog z aktivno udeležbo v cestnem prometu.

Njene prepoznavne aktivnosti bodo ključno pripomogle tudi k promociji Eko-koncepta.

Zakaj je projekt, kot je Eko-koncept, tako zelo potreben?

Na javnih prireditvah, kot so družabne, glasbene, športne in ostale, nastajajo velike količine odpadkov, ki se jih zaradi pomešanosti z biološkimi odpadki težko ločeno zbira. Ker gre običajno za enkratne dogodke, se na njih uporabljajo kozarci ter ostala posoda za enkratno rabo (posoda je narejena iz plastične mase ali ustrezno obdelanega kartona). Mnogokrat se zgodi, da je posoda za enkratno rabo zdrobljena na več manjših kosov ali pa odvržena v okolici in ne v improviziranih zabojnikih za odpadke. Po končani prireditvi plastični kozarci in krožniki za enkratno rabo ter ostanki hrane v najboljšem primeru končajo skupaj v enotnem zabojniku ter na koncu na deponiji, kjer se razgrajujejo še nadaljnjih 500 let. Povsem razgradi pa se nikoli – plastika kot mikro delec za vedno ostane v našem okolju.

Ocenjuje se, da na 20-ih največjih prireditvah v Sloveniji nastane preko 800 kubičnih metrov plastičnih odpadkov. S temi odpadki bi napolnili okoli 400 srednje velikih gospodinjskih zabojnikov za odpadke (120 l) na eno prireditev!

Ekspertiza »Vergleichende Ökobilanz verschiedener Bechersysteme beim Getränkeausschank an Veranstaltungen« iz leta 2008, ki so jo podprle državne ustanove iz Avstrije, Nemčije in Švice je pokazala, da so kozarci za večkratno uporabo tudi ob upoštevanju okoljskega odtisa pranja in prevoza ekološko mnogo ustreznejši.

Eko-koncept je prvi projekt v Sloveniji, ki na to problematiko odgovarja s konkretnimi rešitvami, hkrati pa razvija nova in zelena delovna mesta.

Prvi eko-showroom v Sloveniji

Udeleženi vse svoje pridelane biološke odpadke v okviru dogodka skompostirali in tako simbolično nakazali na »novo življenje« v Ljubljani

Ljubljana, 7.6.2011 – Ventovarna, inženiring za čisto okolje bo na enem mestu združila tako domače kot tudi tuje ponudnike storitev in proizvodov ter ponudila odgovore na vprašanja »kako do drugačne, bolj ekološko osveščene bivalne kakovosti« – tudi prek izobraževalnic, dogodkov, okroglih miz, …

Ventovarno, inženirig za čisto okolje, predstavljajo mlad tim; dva arhitekta Špela Colja in Marjan Lipičar ter Joži Gašperšič – trojica, ki želi javnosti predstaviti prepih idej in ponuditi odgovore na vprašanja o trajnostnem razvoju, ki pa ne omejuje hkrati tudi udobja kakovosti bivanja. Osnovno idejo, na enem mestu ponuditi možnosti/priložnosti številnim ponudnikom udobja bivanja z upoštevanjem odgovornega odnosa do okolja, bodo dodali vsebino, ki bo – kot verjamejo sami – prinesla veter idej in odgovorov na vprašanja »kako«.

»Sooblikovanje vsebine ponudbe, odprtost za sodelovanje z enakomislečimi ponudniki tako storitev kot tudi proizvodov, so naše vodilo«, je povedala Špela Colja, ena od treh izvršnih direktorjev Ventovarne. Marjan Lipičar je dodal«: Ventovarna latinsko pomeni tovarno vetra, in prav slednjega se vedno bolj zavedamo. Naše bivanje potrebuje vetra pravih idej, in prav te podpiramo v Ventovarni«. Bolj kot organske širitve si namreč Ventovarna želi vsebinskega prepiha obstoječe ponudbe kakovostnega, a ekološko sprejemljivejšega življenja. »Vse, kar ponujamo, živimo tudi sami«, so dodali in obljubili, da je prostor Ventovarne namenjen številnim enako mislečim domačim ponudnikom, ki jim ponujajo sodelovanje in prostor, znanje in nove možnosti; vse z namenom ponuditi alternativo – bolj kakovostno bivanje brez kančka krive vesti do okolja. Drugačno kulturo sonaravnega bivanja.

Na skupno skoraj 500m2 zunanjih in več kot 350m2 notranjih prostorov Ventovarne, na Masarykovi 17 (v neposredni bližini glavne železniške postaje) obiskovalcem v preizkušnjo in v uživanje ponujajo najnovejše smernice v bivanju;  skozi materiale, ki so prijazni človeku in okolju, z minimalnim ogljičnim odtisom. Razkošju vrtnega pohištva, elementu lesa, v harmoniji z naravnim kamnom,  keramiko ter elementom vode ter svetlobe, ki predstavljajo zgolj naravne in reciklirne produkte enakomislečih okoljsko odgovornih podjetij, bodo v  Ventovarni skušali dodati novo dimenzijo.  Joži Gašperšič, zadnji del triperesne deteljice Ventovarne, ki bo tudi v prihodnje skrbela za razširitev vsebine, izobraževalne delavnice in aktivno vključevanje v projekte Eko šol, že napoveduje nadaljnje sodelovanje z Občinami. Slednje, kot pravi, so tiste, ki lahko poleg posameznikov samih bistveno pripomorejo pri zmanjšanju ogljičnega odtisa prebivalcev in javne uprave in tako prispeva k trajnostnemu razvoju okolja s katerim sobivamo.

»Kljub temu, da proaktivno spreminjamo predstavo  o  našem načinu življenja, naših vrednotah, našem okolju, lahko z  okoljem živimo v simbiozi in ravnovesju«, so nakazali tudi skozi dogodek ob otvoritvi, v okviru katerega so povabljene pozvali k aktivnemu sodelovanju pri zmanjšanju ogljičnega odtisa druženja. Slednji je postregel z »ničelnim ogljičnim odtisom bioloških odpadkov«. Vse »pridelane« biološke odpadke so namreč povabljeni sami odlagali v izredno kakovostne izotermične kompostnike (eden bo skrbel za odpadke Vetovarne kar na njihovem vrtu), ki bodo vse v naslednjih 6 tednih predelali v kompostno zemljo za »novo življenje«.

Na 6. dm teku za ženske ločeno zbranih 69 % vseh odpadkov

Na 6. dm teku za ženske, ki se ga je v soboto udeležilo več kot 6.700 tekačic in 3.000 otrok, so letos prvič organizirali ločeno zbiranje odpadkov. – Udeleženci so lahko na 30 ekoloških otokih ločeno oddajali odpadno plastično embalažo in mešane komunalne odpadke, posebej pa tudi stekleno ter papirno in kartonsko embalažo. –  Ločeno so zbrali 69,05 odstotkov vseh odpadkov, za kar je bila potrebna učinkovita organizacija in logistika ravnanja z odpadki. Zanj je poskrbela družba Interseroh.

Za ločevanje odpadkov na prireditvah z obsežnim programom in več tisoč udeleženci je izjemno pomembna optimalna postavitev zabojnikov, ustrezno označevanje in učinkovit odvoz, ki ne sme motiti poteka dogajanja. Zato je družba Interseroh kot pobudnik, nosilec in organizator ločenega zbiranja odpadkov poskrbela za postavitev ekoloških otokov, kamor so lahko udeleženke in obiskovalci ločeno zbirali plastično embalažo in mešane komunalne odpadke, na dodatnih mestih pa še stekleno embalažo in papirno ter kartonsko embalažo. Ločeno so oddajali tudi plastične zamaške, ki so jih organizatorji podarili v dobrodelni namen.

Za nemoteno organizacijo in spodbujanje udeleženk ter spremljevalcev k ločevanju odpadkov je skrbela 20-članska ekipa, ki so jo usmerjali in vodili v družbi Interseroh. Na celotni prireditvi so tako zbrali 2.262 kg odpadkov. Med njimi je bilo 920 kg mešane plastične embalaže, med katero so prevladovali plastenke, plastični lončki in plastični krožniki. Poleg te so zbrali 512 kg papirne in kartonske embalaže, 130 kg steklene embalaže ter 700 kg mešanih komunalnih odpadkov. Ločeno so torej zbrali 69,05 % vseh odpadkov, ki so nastali na prireditvi.

Mateja Mikec, direktorica Interseroha in aktivna udeleženka teka, je pojasnila: »Pri ločevanju odpadkov je pomembno, da smo dosledni in da v posamezni zabojnik res oddamo tiste odpadke, ki jim je zabojnik namenjen. Poleg tega je izjemno pomembno tudi, da so frakcije ločeno zbranih odpadkov čiste. Zato smo na letošnjem dm teku za ženske še posebej opozarjali prav na ta vidik. V zabojnik za plastično embalažo ne smemo oddati npr. plastičnega krožnika z ostanki hrane, temveč je treba ostanke najprej počistiti. Tako moramo ločevati odpadke tudi v našem vsakodnevnem življenju, saj nečistoče med posameznimi vrstami odpadkov onemogočajo predelavo in recikliranje.«

Eden izmed temeljnih ciljev odgovornega ravnanja z odpadki je ločevanje odpadkov na izvoru in pravilno oddajanje v posamezne zabojnike, kar omogoča predelavo in recikliranje odpadkov, s tem pa tudi ponovno uporabo sekundarnih surovin. V družbi Interseroh so v letošnjem letu začeli s sloganom »Vrni embalažo v reciklažo« na množičnih prireditvah ozaveščati in spodbujati ločevanje odpadkov, še posebej komunalne odpadne embalaže. Ločeno zbiranje odpadkov so pred tem podprli in organizirali na Škisovi tržnici maja, ki je ena največjih zabavnih prireditev v Sloveniji.

Litija ima talent v ločevanju odpadkov

Danes so v Litiji na novinarski konferenci predstavili rezultate projekta Ločujem, Zemljo varujem. Partnerja Danone in Slopak sta se zavezala, da bosta v Litiji pomagala izboljšati rezultat ločevanja odpadkov za 20 odstotkov (glede na ločeno zbrane količine v preteklem letu). S pomočjo Vrtca Litija – enota Medvedek, Osnovne šole Gradec, Gimnazije Litija, občine Litija in Komunalno stanovanjskega podjetja Litija so v dobrih šestih mesecih bistveno presegli načrte. Prebivalke in prebivalci Litije so v tem času povečali količino ločeno zbranih odpadkov v povprečju za kar 30 odstotkov s količino v primerjalnih mesecih z letom prej. Vse to pa jim je uspelo z aktivnim sodelovanjem z nekaj manj kot 1.000 otroci za približno 14.530 prebivalcev Litije.

Danone in Slopak sta projekt Ločujem, Zemljo varujem temeljila na vlogi otrok v družbi, kar se je izkazalo za pravo rešitev. Pri tem je bila izjemnega pomena podpora ravnateljic, učiteljev in učiteljic ter seveda občine in komunalega podjetja pri merjenju rezultatov. Iz podjetja Danone je aktivno sodelovalo 15 zaposlenih, iz podjetja Slopak trije. Sodelovanje med zaposlenimi pri vodenju programa in izvajanju aktivnosti je prispevalo k povezanosti v podjetjih. Podjetji bosta program preizkusili v naslednjem šolskem letu v večjem mestu, dogovori glede izbire lokacije pa še potekajo. Ves čas projekta so pazili na minimalen vpliv na okolje s svojimi aktivnostmi – tako so prilagodili tiskovine in skušali zagotoviti čim manjše število voženj. Pilotni projekt je uspel z rezultatom, partnerja pa ugotavljata, da je bil to tudi izjemno dober preizkus za naslednje lokacije. Ekipa v projektu je opremljena z dobrim poznavanjem vseh korakov projekta, ki spreminja navade. Direktorja podjetij Danone Michael Parzefall in Slopak Matej Stražiščar sta se na novinarski konferenci strinjala, da je Litija dobila dobro osnovno v znanju in da je samo od prebivalk in prebivalcev Litije odvisno, kako bodo nadaljevali z ločenim zbiranjem odpadkov. Pri tem pa se vedno z dilemami ali vprašanji obrnejo na svoje otroke, ki so izjemno ozaveščeni.

Ves čas projekta so na Komunalno stanovanjskem podjetju Litija spremljali rezultate na ravni mesta Litija. Spremljali so ločevanje papirja, embalaže in stekla – podatke pa sta partnerja projekta ob zaključku primerjala s primerljivimi meseci iz prejšnjih let ter analizirala tudi glede na izvedene aktivnosti. Za ločevanje odpadkov je namreč značilno sezonsko nihanje. Tako so november in december, ko je bil prvi del koncentriranih aktivnosti, primerjali med letoma 2010 in 2009. V decembru je bilo zvišanje ločevanja odpadkov že kar 43 odstotkov. V projektu za mesto Litija v januarju niso potekale nobene aktivnosti (potekale so priprave za drugi del), kar je opazno tudi v padcu ločenega zbiranja (primerjava med 2010 in 2011) – le to se je znižalo za 11 odstotkov. Aktivnosti v februarju, marcu in aprilu pa so se odrazile v povečanju ločeno zbranih vrst odpadkov. Najvišji sta bili povišanji v februarju in aprilu – za 74 oziroma 60 odstotkov.

V anketi, ki so jo opravili v okviru projekta, je odgovorilo 265 učencev, učenk, učiteljic in učiteljev ter prebivalcev Litije (1,8 odstotka glede na število prebivalcev v Litiji). Kar 70 odstotkov jih je menilo, da jim projekt pomaga pri boljšem ločevanju odpadkov. Že v prvem delu akcije se je po odgovorih v anketi zmanjšal odstotek tistih, ki pred akcijo niso ločevali odpadkov.

Ker je bil to pilotni projekt, so zajeli vse generacije otrok. Izkazalo pa se je, da bodo vse generacije vključene tudi na prihodnjih lokacijah. Najprej so opremili vrtec, šolo in gimnazijo z infrastrukturo, otroci pa so odnesli vreče za ločevanje odpadkov tudi domov. Sledile so zabavne predstavitve, prek katerih so se učenci naučili pravilnega ločevanja odpadkov. Nato so skupaj z družinami ločeno zbirali odpadke štiri tedne in jih prinesli ob petkih v šolo. Razred učencev, ki je zbral največ nalepk za pravilno ločevanje odpadkov, je prejel nagradni izlet v adrenalinski park na Jezerskem v organizaciji Feel Green. V vrtcu niso tekmovali, pač so se ločevanja učili preko zabavnih iger – glede na to, da je vrtec ločevanje odpadkov vpeljal že v prejšnjem letu, so ga letos le nadgradili.

Po skupnem tekmovanju za izlet so program prilagodili posameznih starostnim skupinam. V Gimnaziji Litija so pripravili zabavne predstavitve za druge organizacije – med drugim so dijaki ustvarili tudi igro, v kateri živali učijo najmlajše ločevanja odpadkov. Predstavitve so pripravili za druge šole in enote vrtca v Litiji, poleg tega pa tudi za občinski svet, občinsko upravo, Izobraževalni center Geoss, Dom Tisje, Društvo upokojencev Litija ter za starše. Poleg tega so ustvarjali ozaveščalne slogane o ločevanju odpadkov. V Osnovni šoli Gradec sta Danone in Slopak pripravila program z zbiranjem ločevalnih zavez. Otroci so v podpis staršem in sosedom odnesli zaveze, da bodo ločevali odpadke – za nagrado pa so podpisniki prejeli seznam, v kateri zabojnik sodijo kateri odpadki. Z zavezami so obdali Zemljo, ki so jo zgradili iz odpadnega papirja v sodelovanju z nevladno organizacijo Smetumet. V vrtcu so predvsem ustvarjali in urejali okolico, z odtisom rok so se zavezali, da bodo ločevali odpadke in te zaveze obesili okrog makete Zemlje. Svoje aktivnosti so prebivalcem Litije predstavili na skupni razstavi ob Dnevu Zemlje na občini Litija. občina Litija je vse aktivnosti spremljala v občinskem glasilu.

« Previous Page — Next Page »