Peking uporablja ogromne deodorantne topove za prikritje smradu iz smetišč

Kot odgovor na proteste lokalnih prebivalcev je mesto Peking namestilo 100 pršil pod visokim pritiskom, da bi z njimi prikrili smrad, ki prihaja s prepolnih smetišč.
Verjetno ni stvari, ki se je Kitajci ne bi spomnili, si verjetno pravite ob tej novici. Prav tako verjetno obstaja veliko boljši način, kako do bolj prijetnega ozračja, kot pa da pršijo mesto z ogromnimi deodoranti.

Glede na časnik The Guardian ti topovi pršijo več deset litrov dišave na minuto na razdalji 50m. Te topove je izdelalo kitajsko podjetje, temeljijo pa na nemški in italijanski tehnologiji.

Kitajski problem z odpadki se dejansko širi s takšno hitrostjo kot tudi njihova ekonomija – s svetlobno hitrostjo! Lokalna vlada tako ocenjuje, da 17milijonov prebivalcev Pekinga proizvede kar 18.000 ton odpadkov na dan, 7.000 ton več kot pa so zmožna predelati njihova lokalna smetišča.

Kar pa je še bolj zastrašujoče pa je to, da se manj kot 4 % smeti v Pekingu reciklira, medtem ko 2 % zažgejo … ostalo pa konča očitno na smetiščih.

Ulične svetilke, ki jih napajajo smeti?

Pred kratkim so oblikovalci prišli do zanimive ‘zelene’ ideje, ki vključuje kompostiranje z zeleno energijo; ulične svatilke, ki bi dobile energijo iz smeti.

The Gaon Street Light je koncept oblikovalca Haneuma Leeja, ki bi rad očistil smetišča tako, da bi s tem materialom osvetljevali ulice.

Takšna ulična svetilka bi ob vznožju imela manjši smetnjak, kjer bi se smeti predelale v energijo. Pri samem kompostiranju dokazano nastaja metan, ki pa bi naj služil kot energija, ki bi napajala ulično svetilko.

Seveda bi bilo potrebo celotno zadevo predelati tako, da bi bilo vanjo možno dejansko metati le odvečno hrano in organske odpadke, ki bi drugače pristali kje drugje. Če bo ta ideja kdaj ugledala luč sveta, potem bi bil to odlična investicija za razne zabaviščne parke, kjer ljudje mečejo hrano v smeti.

Je pa stvar za trenutne čase nekoliko preveč ‘enostavna’, saj iz majhne količine odpadkov seveda ne nastane toliko metana naenkrat, da bi lahko pridobili dovolj velike količine energije. Je pa zanimiva ideja in morda jo bodo v prihodnosti nekoliko bolj razvili, da bo taka energija dejansko postala uporabna.

Jadrnica iz plastenk Plastiki se bliža cilju

O eko jadrnici z imenom Plastiki, ki je sestavljena iz 12.500 recikliranih plastenk, smo že pisali pred časom, sedaj pa se njeno potovanje bliža koncu.

Plastiki je bila narejena s ciljem, da bi osvestila ljudi o onesnaževanju oceanov. Ekipa jadrnice pa se trenutno nahaja na območju Karibatov, kar je le lučaj stran od njenega cilja – Avstralskega mesta Sydney. Plastiki je do sedaj preplula skoraj 18.000 kilometrov v 115 dneh preko Pacifika in skozi veliko vodno smetišče v Pacifiku.

Jadrnica je tako postala promotrka proti onesnaževanju in za uporabo obnovljivih virov energije, saj vključuje sončne celice, veternice, kolesne generatorje, sistem, ki reciklira urin v pitno vodo, hidroponične viseče vrtove, jadrnico pa bo možno v celoti reciklirati, ko bo dosegla cilj.

Ekipa je tako verjetno osvojila svoj cilj osveščanja, upamo pa, da bodo raziskovalci na the področjih s tem dobili še večjo motivacijo pri razvijanju novih tehnologij recikliranja in uporabe obnovljivih virov energije.

Naučimo otroke kako biti eko

Biti eko je način življenja, kar pomeni način življenja tudi za vaše otroke. Ne glede na njihovo starost, se lahko vaši otroci začnejo učiti kaj pomeni živeti zdravo in bolj okolju prijazno življenje. Izluščili smo nekaj najboljših načinov, da vključite svoje otroke v ta proces.

Najverjetneje sploh ner bodo imeli občutka, da se učijo, ker se bodo ob tem zabavali, z njimi pa tudi vi. Pa tudi, če se vaši otroci že zdaj naučijo živeti okolju prijazno, obstaja velika verjetnost, da bodo tudi v odrasli dobi živeli zdravo v vseh pomenih te besede. Preberite si nekaj nasvetov kako začeti živeti zdravo z naravo, skupaj in takoj.

Otroci v vrtcu

• Voda: Naučite  jih, naj bo curek vode le za svinčnik debel, ko uporabljajo korito.
• Energija: Recite jim naj izklapljajo luči, ko zapustijo sobo in ne dovolite, da se luči čez dan prižiga po nepotrebnem. Naravna sončna svetloba je običajno dovolj.
• Izpostavljenost različnim strupom: Umivanje malih, umazanih ročic? Ne uporabljajte agresivnih antibakterijskih mil. Dokazano je bilo, da le ta povzročijo več škode kot koristi, saj uničijo še tiste bakterije, ki so koristne, pa če prav se sliši še tako nenavadno. To lahko vodi tudi v povišano odpornost ‘slabih’ bakterij na milo. Mila za roke, ki vsebujejo sestavine kot so trietanolamin lahko poškodujejo jetra in ledvice.
• Odpadki: Reciklirajte časopis, revije in neželene pošte. To je lahko zabavna igra za otroke, ki vključuje sortiranje različnih vrst odpadkov. Določite poseben dan v tednu, ko boste potrebovali pomoč svojih malčkov pri razvrščanju odpadkov.
• Prehrana: Naučite svoje predšolarčke, kako izbrati zrelo sezonsko sadje in zelenjavo za njihove prigrizke in obroke. Pokažite jim, da se lahko ostanke sadja in zelenjave kompostira in jih vključite v to dejavnost. Navadite jih, da ostanki hrane niso le smeti, ampak se jih lahko uporabi kot naravno gnojilo, kot hrana za zemljo, da rastline v njej lepše rastejo.
• Transport: Hodite kolikor morete in kadarkoli je mogoče. Nakupovanje si splanirajte za cel teden in določite dan, ko boste odšli vsi skupaj peš v najbližnjo trgovino.

Otroci v nižjih razredih osnovne šole

• Voda: Poleg tega, da spomnite otroka, da si umije zobe, ga naučite še tega, da zapira vodo medtem ko si umiva zobe.
• Energija: Uvedite pravilo, da se televizijo ugaša, ko se je ne gleda in da se računalnik izklopi tudi ponoči.
• Izpostavljenost različnim strupom: Če otrok stakne uši, kemikalije iz lekarne niso edina rešitev. Poskusite z majonezo! Pred spanjem natrite lasišče z majonezo ali vazelinom in pokrijte s kapo za tuširanje. Zjutraj naj sledi intenzivno izpiranje z vodo. Na lase lahko tudi nanesete naravni balzam in jih nato skrtačite z gostim glavnikom. Potrebnih bo več ponovitev.
• Odpadki: igrajte se bolj napredno igrico o recikliranju. Naj otroci ugibajo kaj se da reciklirati in kaj ne. Izzovite jih z naslednjimi vprašanji:
  • Vprašanje: Škatla za pico, ki je pomazana z mastjo?
    Odgovor: Ne, ker mast zmoti postopek recikliranja. Če je pokrov čist, se ga odtrga in se reciklira samo to.
  • Vprašanje: Tetrapak v katerem je mleko?
    Odgovor: Ne, ker povoskan.
  • Vprašanje: Kovinski pokrovčki?
    Odgovor: Da
  • Vprašanje: Pločevinke in konzerve (aluminij ali jeklo)?
    Odgovor: Da
  • Vprašanje: Kuverte z nalepkami?
    Odgovor: Da
  • Vprašanje: Samolepilni lističi?
    Odgovor: Da
• Prehrana: Zapakirajte sendviče, sadje in zelenjavo v posodice za večkratno uporabo, namesto da uporabite plastične vrečke.
• Transport: Če je mogoče, naj uporabijo katerokoli javno prevozno sredstvo na poti v šolo, namesto, da jih peljete vi.

Otroci v višjih razredih osnovne šole

• Voda: Naučite otroke, kako pomivati posodo. Če pomivate na roke, naj bo curek vode majhen in zapirajte vodo kadar je mogoče. Če pa uporablite pomivalni stroj, prej posodo dobro sperite, da na njej ni zasušene hrane, nato pa izberite program, ki bo pomil pri nizki temperaturi brez predhodnega spiranja.
• Energija: Poskrbite, da ne puščajo vrat hladilnika ali zmrzovalne skrinje predolgo odprtih.
• Izpostavljenost različnim strupom: Uporabljajo naj nestrupene in reciklažne kulije in markerje.
• Odpadki: Preden pokvarjeno stvar zavržete, se prepričajte, če je ne morete popraviti sami. Če si je vaš otrok strgal nahrbtnik, ga zašijte sami ali pa se pozanimajte pri trgovcu če vam ga popravijo oni.
• Prehrana: Naj otroci sodelujejo pri nakupih in pripravi hrane. Poudarek naj bo pri nakupovanju zdrave in ekološko pridelane hrane. Skupaj odkrijte prednosti zdrave prehrane.
• Transport: Če imajo šolo dovolj blizu, lahko uporabijo kolo.

Prav je tudi, da otroke čimprej naučimo, da se iz vtičnic izklopi polnilnike za kamero ali telefon. Tako vi, kot vaš otroci si lahko izdelate domače šampone, mila, pilinge iz naravnih sestavin, ki jih najdete v hladilniku. Za vse to je potrebno veliko truda, potrpežljivosti in discipline, toda če imate pravšenj pristop, lahko to postane vaš način življenja.

Davek na odpadke

Britanska vlada je razkrila nove ukrepe, s katerim želi nagraditi in hkrati kaznovati prebivalce.

Načrt temelji na tem, da bodo preračunali koliko odpadkov določeno gospodinjstvo ‘pridela’ in jih na koncu obdavčili. Družine bodo tako nagrajene za recikliranje in na nek način kaznovane za preveliko količino odpadkov.

Odpadki so namreč eden izmed večjih problemov, s katerimi se danes soočamo, saj bo naš planet kaj kmalu prepoln smeti in raznovrstnih opadkov. Takšen zakon je dokaj koristen in uporaben, saj bodo tako gospodinjstva primorana k temu, da ne bodo prekomerno nakupovala in posledično metala stran odvečne ali nepotrebne izdelke.

Britanska gospodinjstva bodo na takšen način pridobivala pozitivne točke, če bo odpadkov manj kot bo predpisana meja, ali ravno obratno, če bo odpadkov preveč, bodo za to takšna gospodinjstva dodatno obdavčena.

S tem zakonom želijo preoblikovati dvojo državo v eno izmed bolj zelenih ekonomij v Evropi.

Minister za okolje zaključil Eko konferenco

Včeraj se je z obiskom ministra za okolje in prostor dr. Roka Žarnića se je zaključila dvodnevna Eko konferenca, ki so jo organizirali ARSO, društvo Planet Zemlja, pisarna EU parlamenta in EPR. Po ministrovih besedah predstavljala pomembno izmenjavo izkušenj, idej in napotkov za prihodnost ter je bila po ministrovi oceni dragocen prispevek k ozaveščanju javnosti.

Predavanja dr. Lučke Kajfež Bogataj, dr. Vlada Dimovskega in Marca Gasparinettija iz generalnega direktorata Evropske komisije za okolje pa so bila le vrh številnih tehtnih predstavitev v okviru treh tematskih sklopov.

Drugi dan je otvorila prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja in nobelova nagrajenka, ki je v svojem predavanju izpostavila predvsem vrednost netržne ekonomije. To je dandanes že mogoče določiti tudi že v denarni enoti, kar je po mnenju dr. Kajfež Bogatajeve eden izmed vzvodov, ki bi lahko svetovno ekonomijo prepričali, da je okolju prijazno ravnanje ne le nujno, temveč tudi koristno. Vprašanje o tem, zakaj se to ne počne, pa ostaja odprto.
Tekom dneva so se nato zvrstili trije paneli, na katerih se je kar 17 govorcev okoljskih tem lotilo izrazito praktično: Energetsko varčna gradnja, EU in Slovenija ter Odpadki. Udeleženci so lahko prisluhnili tudi predavanju dr. Vlada Dimovskega, ki je predstavil načine avtentičnega vodenja, ki so pri okoljskih projektih še kako pomembni, a ubenem ugotovil, da je človeški ego šel predaleč.

Eko konference se je udeležil tudi Marco Gasparinetti iz generalnega direktorata Evropske komisije za okolje, ki je Slovenijo okrcal, ker še nismo poročali v okviru evropske vodne direktive. Za konec konference pa se je dr. Silvo Žlebir, generalni direktor ARSO, dotaknil še aktualne teme vulkanskega izbruha na Islandiji in v svojem predavanju skupaj s sodelavcema predstavil rezultate analize vulkanskega prahu in njegov vpliv.

Strokovna vodja konference in častna članica društva Planet Zemlja mag. Tanja Cegnar je v povzetku dvodnevnega dogajanja predstavila glavne dileme vseh razprav, kjer je kot pomembna izstopala predvsem dilema o tem, ali je gospodarska rast še koristna, ali je človeštvo že skrenilo s poti, vsi udeleženci pa so se strinjali, da je potrebno uvesti spremembe in izobraziti prebivalstvo, začenši pri najmlajših, kakor to počnejo slovenske Eko šole in druge vzgojno-izobraževalne ustanove.

V Sloveniji so področja, ki zadevajo okolje, zakonsko dobro regulirana, vendar izvedba nemalokrat ni ustrezna, zato so vsi govorci pohvalili prizadevanja organizatorjev akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu, ki jo je Nara Petrovič eden od pobudnikov akcije predstavil v okviru panela Odpadki. Prihodnost je v železniškem prometu, energetsko varčni gradnji, v razvijanju modernih tehnologij, gospodarnem ravnanju z naravnimi viri in omejevanju količine in predelavi odpadkov, saj kot je dejala dr. Kajfež Bogatajeva, Zemlja ni brezplačna samopostrežna trgovina.

Minister za okolje in prostor dr. Roko Žarnić, je dejal, da smo v preteklih dneh videli česa je zmožna civilna družba v sodelovanju s profesionalnimi organizacijami, če deluje vključujoče in na podlagi pozitivnih vrednot, saj so si udeleženci Eko konference medsebojno izmenjali izkušnje, ideje in napotke za prihodnost.

Vir: društvo Planet Zemlja

Kako recikliramo kartuše?

Podjetje Hewlett-Packard, ki izdeluje kartuše, ki so eden izmed tistih izdelkov, ki jih ponavadi po navadi kar dobro preplačamo je eno izmed mnogih, ki so se odločila za recikliranje.

Podjetje reciklira svoje kartuše že od leta 1991 in je v tem času recikliralo že kar neverjetnih 300 milijonov kartuš! Danes kartuše reciklirajo na malce drugačen način, kot so jih včasih. Sedaj jih namreč ne meljejo, ampak jih razstavijo v uporabno plastiko, kar si lahko ogledate v spodnjem videu.

Res je, da je razstavljanje teh kartuš veliko počasnejše, kot pa če bi jih kar zdrobili, vendar pa je rezultat veliko bolj čist. Ko kartuše enkrat razstavijo, zmešajo material z 75 do 80 procentov plastenk. Mešanici pa nato dodajo kemične aditive, ki plastiko utrdijo.

HP pa je poskrbel tudi za to, da je podjetje zmanjšalo materiale, ki gredo v embaliranje kartuš. S tem pa so posledično zmanjšali tudi odpadni material, kar je odlična novica za okolje.

In smo jo očistili …

… našo malo državico, čeprav kljub obsežni akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu še vedno naokoli leži kar nekaj smeti, smo očistili vsaj tista najbolj potrebna območja, kjer je bilo to že kar zelo nujno. Po naših opažanjih so bili nekateri tudi pri pobiranju smeti malo izbirčni in so se osredotočili bolj na ne preveč umazane odpadke.

Na srečo je bilo večinoma po več ljudi v skupini, tako da se je tudi to nekako pokompenziralo in so nekateri pobrali tiste manj čiste stvari, nekateri pa bolj površinske. Mi smo se odpravili v gozdiček, ki se razteza med ljubljanskim živalskim vrtom in Brdom, kjer je bila nad in pod listjem nakopičena cela zbirka raznoraznih stvari, ki so se tam znašle. Ugotovili smo tudi, da je to očitno izredno priljubljeno mesto za opravljanje toaletnih dejavnosti, saj je očitno uporabnikom počasi že začelo zmanjkovati prostih drevesnih debel, kjer smo skoraj pri vsakem  našli kakšno ‘presenečenje’ v obliki toaletnih papirjev, higienskih vložkov in časopisnega papirja …

Prav tako se je našlo nekaj priljubljenih prostorov za ‘divje’ piknike, ki so izgledali, kot bi nekdo iz zraka vrgel eno veliko vrečo smeti, ki se je potem raztreščila naokoli po območju. Včasih so ljudje vsaj steklenice odnesli nazaj v trgovino, zdaj pa očitno to no več tako popularno. Tudi kakšna pozabljna jakna in jopica se je našla, nekateri pa so bili tako lačni, da so si piknik organizirali kar s hitro preharano in so imeli ogenj samo za to, da jih je v nočnih urah malo pogrel. Seveda verjetno ni treba posebej povdarjati, da tam velja zakon ‘kar prineseš s seboj, ne nosi domov.’

Včasih človek ne ve ali nekateri res nimajo nobenega odnosa do nobene stvari, ali pa nekateri na svoj način ustvarjajo svojo ‘časovno kapsulo’ ali ‘zapuščino’ za kasnejše generacije, da ne pozabijo kakšno embalažo je imelo pivo pred desetimi leti

Če potegnemo črto, je takšna akcija uspešna, bi jo pa verjetno morali organizirati dva do trikrat na leto in vsakič izbrati drug sklop območij, da bi lahko dodobra očistili vso nesnago, ki se je toliko let nabirala naokoli.

Naprej »