Ulične svetilke, ki jih napajajo smeti?

Pred kratkim so oblikovalci prišli do zanimive ‘zelene’ ideje, ki vključuje kompostiranje z zeleno energijo; ulične svatilke, ki bi dobile energijo iz smeti.

The Gaon Street Light je koncept oblikovalca Haneuma Leeja, ki bi rad očistil smetišča tako, da bi s tem materialom osvetljevali ulice.

Takšna ulična svetilka bi ob vznožju imela manjši smetnjak, kjer bi se smeti predelale v energijo. Pri samem kompostiranju dokazano nastaja metan, ki pa bi naj služil kot energija, ki bi napajala ulično svetilko.

Seveda bi bilo potrebo celotno zadevo predelati tako, da bi bilo vanjo možno dejansko metati le odvečno hrano in organske odpadke, ki bi drugače pristali kje drugje. Če bo ta ideja kdaj ugledala luč sveta, potem bi bil to odlična investicija za razne zabaviščne parke, kjer ljudje mečejo hrano v smeti.

Je pa stvar za trenutne čase nekoliko preveč ‘enostavna’, saj iz majhne količine odpadkov seveda ne nastane toliko metana naenkrat, da bi lahko pridobili dovolj velike količine energije. Je pa zanimiva ideja in morda jo bodo v prihodnosti nekoliko bolj razvili, da bo dejansko postala uporabna.

Očistimo Slovenijo v enem dnevu!

V Sloveniji se vsako leto zgodi več kot 300 najrazličnejših čistilnih akcij na lokalni ravni. Projekt Očistimo Slovenijo v enem dnevu!, ki so ga napovedali člani društva Ekologi brez meja, pa ima veliko večje razsežnosti. Akcija, kateri se bomo seveda pridružili tudi Bodi ekovci, se bo odvila 17. aprila 2010.

Projekt je nastal po vzoru estonske akcije “Let’s do it, Estonija!”, ko je 3.maja 2008 petdeset tisoč Estoncev (4 odstotki prebivalstva), očistilo Estonijo v petih urah in zbralo 10 tisoč ton odpadkov. V običajnih okoliščinah bi država za to potrebovala tri leta in več kot 22 milijonov evrov!

Dediščina našim vnukom

Slovenija je posejana z okoli 50.000 divjimi odlagališči, ki kot magnet privlačijo še več odpadkov. Po ocenah je ilegalno odvrženih kar 400.000 ton odpadkov. Njihova površina zavzema 6 kvadratnih kilometrov, toliko kot površina dveh Bohinjskih jezer! Skoraj 20 % jih je nevarnih okolju, živalim in človeku. Mnoga divja odlagališča se nahajajo na vodovarstvenih območjih in onesnažujejo pitno podtalnico, zato jih je nujno očistiti. Predstavljajo resno grožnjo za okolje in ljudi.

Čistilna akcija bo potekala dvotirno.

Prvi del predstavlja čiščenje divjih odlagališč. V tem sklopu so prostovoljci že zavihali rokave in izdelujejo centralni digitalni register divjih odlagališč za vso državo. To bo prva vseslovenska baza divjih odlagališč.

Drugi del akcije se osredotoča na čiščenje ulic, cest, okolic šol in vrtcev, stanovanjskih okolišev, ter sprehajalnih in pohodniških poti.

Organizatorji načrtujejo, da bodo zbrane odpadke po koncu akcije odstranila komunalna podjetja.  Eden od vodij projekta Očistimo Slovenijo v enem dnevu! Aleš Pevc je na tiskovni konferenci 12. januarja poudaril zaupanje organizatorjev, da smo Slovenci sposobni izpeljati tako zahteven in velik projekt. Zaradi tradicionalnih čistilnih akcij, ki so vsako leto spomladi, lahko dosežemo višje cilje: združiti 200.000 ljudi in zbrati vsaj 20.000 ton komunalnih odpadkov.

Podpora projekta

Projekt podpirajo vidne in ugledne osebnosti kot so predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk, predsednik državnega zbora RS dr. Pavel Gantar, predsednik Vlade RS Borut Pahor ter minister za šolstvo in šport Igor Lukšič, ki bo vse šole v Sloveniji javno pozval, naj se čiščenja 17. aprila 2010 aktivno udeležijo. Ta podpora je izrednega pomena za uspeh akcije, saj je eden izmed ključnih ciljev doprinos k vzgoji odgovornih državljanov. To bo s podporo ministrstva za šolstvo in šport vsaj formalno zdaj lažje uresničiti.

Podporo projektu so med drugim izkazali tudi Zavod za varstvo narave, Generalna policijska uprava (policisti bodo podpisovali divja odlagališča, naredili register, ki ga bodo potem združili z našim in pomagali pri samem čiščenju), Slovenska turistična organizacija, Olimpijski komite Slovenije, regijsko koordinacijo je prevzela Notranjsko – Kraška Regionalna razvojna agencija, CGP - družba za gradbeništvo, inženiring, proizvodnjo in vzdrževanje cest bo za projekt prispevala mehanizacijo.

Pridružite se tudi vi

Projekt Očistimo Slovenijo v enem dnevu! se bo uradno zaključil s koncerti v treh večjih mestnih središčih. Več informacij in spremljanje aktivnosti je možno na spletnem naslovu www.ocistimo.si.
Torej ne pozabite na 17. april 2010, vsekakor ba vas bomo o tem sproti obveščali tudi na našem portalu. Prispevajte svoj kamenček k mozaiku zgodbe Očistimo Slovenijo v enem dnevu! tudi VI.

Deviški otoki spreminjajo odpadke v energijo

Deviški otoki bodo postali dom projektu 49MV “od smeti do energije“, do leta 2012. To bo prvi energijsko-alternativni projekt turističnih destinacij ter rešitev za probleme z odpadki.

Energijska skupina Alpine je izdala načrt, za razvoj dveh takšnih tovarn na Deviških otokih, stroški projekta pa bodo znašali okoli 44 milijonov dolarjev.

33MW tovarna bo tako zgrajena na otoku Sv. Tomasa in bo oskrbovala z energijo omenjeni otok, kot tudi otok Sv. Johna. Druga tovarna pa bo zgrajena na otoku Sv. Croix, skupaj pa se bosta letno znebili kar 146.000 ton odpdkov!

Načrt za ta projekt je prišel na dan ravno pravi čas, saj je EPA na tem območju predpisala kazni za onesnaževanje. Poleg tega, pa bo sam izkoristek energije petkrat večji, kot pa v ZDA. Zayo se zdi, da je za to območje ta projekt ravno pravšnja stvar.

Pametno zavita darila

To sezono prihranite na odpadkih, ki bi ostali od zavijanja daril. Odločite se raje za papir z vlakni, ki ni bil izdelan iz dreves.

Zaskrbljujoča statistika

Za Ameriko je bilo izračunano, da med novolenimi prazniki pokupijo približno 2 miljardi voščilnic in porabijo 61.000 km zavijalnega traku. Prav tako se med prazniki nabere tudi veliko odpadnega materijala in sicer za kar 25 % več, kar pomeni dodatnih 5 milijonov ton odpadkov.

Raziskave kažejo, da če bi vsak Američan zavil le 3 darila in ponovno uporabil zavijalni papir, bi lahko prihanili toliko papirja, da bi ta lahko prekrili kar 4500 nogometnih igrišč!

Pomagajmo ohranjati okolje

Kaj torej storiti? Namesto, da kupujete navaden zavijalni papir, kupite raje tistega iz recikliranega materiala ali pa takšnega, ki ne vsebuje drevesnih vlaknin. Prav tako pa lahko darila zavijete v stare posterje, časopise, kose blaga in ostale zanimive papirje, ki vam ležijo po hiši. Te lahko nato okrasite in pobarvate ročno, kar bo dalo darilu še toliko bolj pozoren pečat.

Kaj vse lahko odvržete na kompost

Ste morda razmišljali o kompostu? Kompost je v bistvu narejen iz organskih snovi, katere so se že začele razkrajati, kar pomeni, da je dober vir hranilnih snovi za vaše rastline.

To pa ni edina dobra lastnost, saj je kompost dober tudi za naravo, saj s tem ohranjamo naraven cikel življenja in smrti, ter zmanjšujemo količino odpadkov na smetišču.

Torej, če ste na zgornje zastavljeno vprašanje odgovorili prtirdilno, vam bomo v nadaljevanju navedli 20 snovi, katere lahko brez skrbi daste na kompost.

1. Živalski iztrebki - seveda govorimo o iztrebkih večjih živali kot npr. krava, konj itd
2. Karton – mehek karton je odličen za recikliranje
3. Kavni filtri in ostanki kave – ostanke kave lahko brez problema vržete na kompost
4. 100% bombažne krpe – raztrgajte jih na manjše delce in jih odvrzite na kompost
5. Jajčne lupine
6. Lesni pepel – glede na to, da je pepel ostanek lesa, pomeni, da je pepel bogat z organskimi vlakni
7. Sadje in zelenjava – bolje je, da jih razrežete na manjše delce, da se bo prej razgradilo. Vseeno pa bodite previdni, če imate kompost ”odprte sorte”, saj lahko s tem privabite manjše glodalce
8. Trava
9. Slama
10. Odpadlo listje
11. ”Pukanina” (lint) – glede na to da je pukanina vrste bombaža jo lahko brez skrbi vržete na kompost
12. Časopisni papir – preden ga vržete na kompost ga razrežite na manjše delce
13. Različne vrste oreščkov in lupine semen
14. Papir – skoraj vsako vrsto papirja lahko vključite v kompost. Vseeno pa je dobro, če se izogibate močno premazanih.
15. Rastline
16. Žagovina
17. Čajne vrečke
18. Leseni delci
19. Volnene krpe – razrežite jih na manjše delce
20. Ostanki z vrta – veje, stare rože, itd… vse kar je organskega je dobro za kompost

e-odpadki

Količina elektronskih produktov je v zadnjih letih sunkovito narasla - na leto jih proizvedemo za kar 20-50 milijonov ton!

Verjetno si boste takšno količino lažje predstavljali na naslednji način: če bi z odvečno elektroniko, ki jo proizvedemo vsako leto, napolnili kontejner, potem bi bilo teh dovolj, da bi z njimi obkrožili svet.

Tako so e-odpadki postali velik problem, sam zasedejo skupno kar 5% vseh odpadkov, ki jih proizvedemo na leto. Takšnih odpadkov pa ne proizvajajo le države razvitega sveta. Azija bi naj na leto proizvedla kar 12 milojonov ton e-odpadkov.

E-odpadki so v zadnjih letih postali zaskrbljujoči, saj ljudje dnevno kupujemo in nadgrajujemo naše elektronske naprave (mobilne telefone, računalnike, televizije, avdio naprave, …). Med temi pa največji problem predstavljajo mobilni telefoni ter računalniki, saj se jih najpogosteje menja.

Samo v Evropi se količina e-odpadkov letno dviga za 3-5%; to je kar trikrat hitreje, kot pa vsi ostali odpadki.

Plastika kot gorivo?

Envion, tovarna v Washingtonu, verjame, da je možno plastiko spremeniti v gorivo z uporabo infra rdeče energije.

Omenjeni postopek je še v povojih, vendar pa ima novo nastala tovarna že kemični reaktor z internimi agregati, v katerih je možno mešati tekočino ter vročinske elemente preko katerih nastane infra rdeča energija. Takšno energijo je lahko kontrolirati, sam process pa je izredno učinkovit. Trenutno lahko v obratu pretvorijo 82% odpadkov v gorivo.

Tekočina, nastala iz odpadkov je v kombinaciji z drugimi sestavinami lahko nadomestilo za bencin ali dizel. Envion pa je pred kratkim podpisal tudi pogodbo z drugo tovarno, v kateri shranjujejo reciklirano olje iz katerega je prav tako možno pridobiti gorivo.

Envion lahko tako reciklira kakšrno koli vrsto plastike, razultat pa je 3 do 5 sodov goriva iz 1 tone odpadne plastike.

10 odpadkov, ki nikakor ne sodijo v koš za smeti

Obstajajo predmeti in substance, katere uporabljamo vsak dan, vendar so okolju tako nevarna, da jih nikakor ne bi smeli odlagati v naravo ali v navadne kontejnerje in zbiralnike za smeti. Prav tako se jih ne sme odlagati oz. spuščati v vodo preko odtokov pri pranju.

Za lažjo vam bomo v nadaljevanju navedli 10 stvari, katerih ne smete odlagati v naravo oz. spuščati v odtoke, ter kako se teh predmetov znebiti na okolju prijazen način:

1. Varčne  žarnice (CFL) – vsebujejo sicer majhno vrednost živega srebra, vendar nastane problem, ko ljudje množično začno odlagati te žarnice, saj se lahko živo srebro izlije v vodne zaloge. Najbolje je, da te žarnice odnesete v večje centre, kjer imajo zbirne kontejnerje.
2. Li-ion baterije – po navadi se da te baterije ponovno napolniti in jih lahko najdemo v manjših napravah (npr. mobilnih telefonih). Kemikalije, ki se nahajajo v teh baterijah se lahko izlijejo iz embalaže in prav tako onesnažijo vodo. Zato se je dobro pozanimati, kje v Sloveniji obstajajo zbirni centri za te baterije.
3. Vse vrste elektronskih naprav so izdelane iz strupenih sestavin, katere niso biološko razgradljive in predstavljajo potencialno grožnjo naravi. Po Sloveniji obstajajo lokalni zbirni centri, ki sprejmejo elektronske naprave.
4. Avtomobilske tekočine – gorivo, tekočina za čiščenje vetrobranskega stekla, zavorna tekočina, tekočina proti zmrzovanju, olje, akumolator, … vse naštete tekočine onesnažujejo okolje in če pridejo v stik z vodo se stvar še poslabša. Zato se je potrebno pozanimati, kje po Sloveniji se nahajajo centri, kateri to tekočino zbirajo ter na koncu varno reciklirajo.
5. Barva – vse vrste barve so strupene za okolje. Tudi za te predmete obstajajo zbirni centri po Sloveniji.
6. Kemikalije za razvijanje fotografij – res je, da je razvijanje fotografij doma skoraj šlo že “iz mode“, vendar ima še vedno mnogo uporabnikov doma kemikalije, katere so ostale. Tudi teh nikakor ne zlivajte v odtoke, ampak jih nesite v zbirni center.
7. Korozivne kemikalije – te kemikalije so zelo nevarne za okolje in če pridejo v stik s pitno vodo je škoda še toliko večja.
8. Kemikalije, katere uporabljamo za dom, vrt in travo – pesticidi, insekticidi, itd predstavljajo smrtno grožnjo živalim, ter rastlinam če jih odvržemo v naravo.
9. Plinske cisterne – v teh cisternah po navadi shranjujemo propan, kateri je hitro vnetljiv. Res pa je, da se propan da relativno hitro reciklirati, zato ne odlašajte z obiskom zbirnega centra v vaši bližini.
10. Gorljiva čistilna sredstva – tudi tu tvegamo možnost eksplozije, katera škoduje okolju, saj se v ozračje sprostijo nevarni plini.

Vsakdo izmed nas ima doma vsaj enega izmed omenjenih proizvodov. Vendar pa je stvar posameznika, kako se bo tega proizvoda znebil. Vendar pomnite, da vsaka malenkost v prid naravi pomeni boljši jutri.

Naprej »