Popis divjih odlagališč 2011

Z dinamičnim Registrom divjih odlagališč lahko očistimo Slovenijo za vedno!

Ljubljana, 26. januar – Društvo Ekologi brez meja je danes na novinarski konferenci napovedalo projekt Popis divjih odlagališč 2011, v okviru katerega bo od začetka marca do sredine aprila potekal popis divjih odlagališč po vseh občinah v Sloveniji. S tem bodo prostovoljci dogradili in posodobili prvi nacionalni register divjih odlagališč, ki je nastal v letu 2010. K popisu je vabljena vsa slovenska javnost, aktivno udeležbo v projektu pa je že napovedalo 15 ključnih partnerjev lanske akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu! Pred začetkom popisa bodo organizatorji po 12 slovenskih krajih izvedli delavnice za usposabljanje popisovalcev, ki bodo vsako leto pregledovali prijavljena odlagališča v Registru. Državi in občinam bo register z rednim vzdrževanjem, enostavnimi prijavami divjih odlagališč, njihovo razvrstitvijo po prioriteti sanacije, na enem mestu omogočal spremljanje trendov na področju nelegalnega odlaganja v Sloveniji in zagotovil preko 10 milijonov EUR prihrankov.

Prof. dr. Dušan Plut, redni univerzitetni profesor za fizično in regionalno geografijo na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je razpršena divja odlagališča odpadkov zaradi velikega števila, lege, sestave in nepolnega poznavanja označil kot eno do ključnih okoljskih bremen slovenskih pokrajin. »Ogrožajo varno vodno oskrbo, bivalno okolje, naravovarstvena in turistično-rekreacijska območja. Sistemsko poznavanje, dinamični register divjih odlagališč je prvi korak k njihovi prepotrebni okoljski sanaciji,« je še povedal dr. Plut na novinarski konferenci.

Zato so v društvu Ekologi brez meja pripravili projekt Popis divjih odlagališč 2011, ki predstavlja začetek sistematičnega reševanja problematike divjih odlagališč v Sloveniji. Enkratne množične prostovoljske čistilne akcije, kot je bila lanska Očistimo Slovenjo v enem dnevu!, kljub mnogim pozitivnim učinkom problematike divjih odlagališč ne morejo trajno rešiti. Potrebno je zagotoviti, da do nelegalnega odlaganja ne bo prihajalo. S tem namenom je med lansko akcijo nastal tudi prvi vseslovenski Register divjih odlagališč. V njem se je do danes s pomočjo prijav prostovoljcev nabralo že preko 13.000 odlagališč, kar po ocenah snovalcev projekta predstavlja okoli od 30 do 40 % vseh odlagališč.

Po besedah vodje projekta Popis divjih odlagališč 2011 Janeza Matosa iz društva Ekologi brez meja, želijo v društvu skupaj s partnerskimi organizacijami k popisovanju divjih odlagališč vključiti čim več prostovoljcev in tako spodbuditi ljudi k aktivnemu delovanju v dobro svojega kraja. »Divja odlagališča lahko vsak popolnoma anonimno prijavi na spletni strani www.očistimo.si, potrebujemo pa tudi pomoč pri sistematičnemu popisu, zato prostovoljce prosimo, da se nam pridružijo. Vse informacije najdejo na spletni strani www.očistimo.si,« je povedal Matos in dodal, da bo vsa odlagališča v Registru divjih odlagališč možno oceniti glede na njihovo nevarnost za okolje in tako izdelati podlago za sanacijski načrt za vso državo in vsako občino posebej. Poudaril je še, da so se v društvu lotili sistematičnega pristopa razvoja registra, ki zajema ugotavljanje stanja, izdelavo načrta ukrepanja, izvajanje ukrepov ter preverjanje njihove učinkovitosti. Za dovolj kakovostne podatke za strokovno utemeljeno sanacijo odlagališč je nujno popise ponavljati vsako leto.

Na novinarski konferenci so organizatorji izpostavili glavne koristi ohranjanja dinamičnega registra, to sta povečanje stopnje ozaveščenosti prebivalcev Slovenije, odkrivanje najbolj nevarnih odlagališč in opozarjanje nanje ter velik prihranek denarja državi in občinam. Ker bo prijava divjih odlagališč možna tudi preko mobilnega telefona in s tem širše dostopna, se bo okoljska aktivnost in ozaveščenost občanov o škodljivosti odlaganja odpadkov v naravo povečala, toleranca do nelegalnega odlaganja pa zmanjšala. Popis divjih odlagališč in izdelava sanacijskega načrta sta za občine in državo po zakonu obvezna. Kljub temu je revizija Računskega sodišča RS v letu 2009 odkrila, da nobena revidirana občina ni imela popolnega popisa svojih divjih odlagališč niti pripravljenega načrta za sanacijo divjih odlagališč. Razlog je preprost – popis odlagališč zahteva zelo visoka finančna sredstva. Popis in izdelava digitalnega registra na nekaj več kot 1 % površine ene od slovenskih občin v letu 2009 je stal 12.000 EUR. Ob takih cenah bi enkraten popis cele Slovenije in hkratna izdelava digitalnega registra divjih odlagališč stala več kot 10 milijonov EUR. Če želimo, da je Register divjih odlagališč uporaben, pa moramo popis ponavljati vsako leto.

Izkušnje iz držav, ki problem divjih odlagališč uspešno rešujejo, kažejo, da je prvi korak k temu dober ažuren register divjih odlagališč. Občine bremena njegove izdelave ne zmorejo. Prostovoljci pa to zmoremo!

Prostovoljci se lahko popisu divjih odlagališč pridružijo na dva načina:

1. kot PRIJAVITELJI DIVJIH ODLAGALIŠČ: na spletni strani www.očistimo.si lahko prijavijo divja odlagališča, ki jih poznajo. Lahko se tudi odpravijo v naravo in poskušajo poiskati in prijaviti čim več divjih odlagališč. Tisti, ki imajo mobilni telefon z GPS sprejemnikom, si bodo lahko od začetka marca na www.očistimo.si naložili aplikacijo, s katero bo mogoča prijava divjih odlagališč kar preko mobilnega telefona.
2. kot OBČINSKI POPISOVALCI: V vsaki slovenski občini organizatorji potrebujejo vsaj enega popisovalca. Popisovalci bodo na terenu poiskali in preverili prijave, ki bodo s strani posameznikov prispele v Register divjih odlagališč. Popisovalcem se lahko pridružite tako, da na naslov popis@ocistimo.si sporočite, v kateri občini želite pomagati. V mesecu februarju bodo v 12 slovenskih krajih posebej za popisovalce organizirane delavnice, kjer bodo lahko izvedeli vse, kar potrebujejo.

V veliko pomoč pri izvedbi projekta bo tudi sodelovanje prostovoljcev in članov partnerskih organizacij, ki so se v preteklem tednu že odzvale na povabilo društva Ekologi brez meja. Te bodo v svojih vrstah bodisi v sklopu svojih rednih aktivnosti bodisi namensko skušale spodbujati, obveščati in ozaveščati o pomembnosti boja proti nelegalnemu odlaganju.

Partnerji projekta Popis divjih odlagališč so: Gasilska zveza Slovenije, Jamarska zveza Slovenije, Kajakaška zveza Slovenije, Lovska zveza Slovenije, Olimpijski komite Slovenije, Planinska zveza Slovenije, Ribiška zveza Slovenije, Slovenska potapljaška zveza,Turistična zveza Slovenije, Uprava RS za zaščito in reševanje, Zavod RS za varstvo narave, Zavod za gozdove Slovenije, Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov, Zveza tabornikov Slovenije

Pri razvoju digitalnega Registra divjih odlagališč je naš partner podjetje Sinergise z infrastrukturo interaktivnega spletnega atlasa Geopedia.

3Redarilna izmenjava oblačil minila brez Monice Belluci in Kevina Costnerja

Ljubljana, 16. december – Včeraj je v organizaciji društva Ekologi brez meja in pod vodstvom modne oblikovalke Barbare Živčič potekala 3Redarilna izmenjava oblačil, na kateri si je 39 udeležencev izmenjavalo oblačila, obutev in modne dodatke, za katere niso več našli prostora v svoji garderobi.

Organizatorji želijo še zlasti v predprazničnem času opozoriti na nepremišljeno nakupovalno mrzlico in predlagati, da namesto kupcev postanemo izmenjevalci, kar je cenejša, preprostejša in bolj okolju prijazna rešitev. Na dogodku je našlo nove lastnike okoli 50 kosov oblačil in kosov nakita, preostalih 40 kosov pa bodo organizatorji predali organizaciji Kralji ulice in uporabili za nadaljnje projekte.  Eden od njih je Tovarna dela, v okviru katerega bodo prihodnje leto s partnerji ustanovili socialno podjetje Tovarna dela – Tekstil.

Organizatorji društvo Ekologi brez meja so se organizacije dogodka lotili na podlagi dejstva, da v Sloveniji odvržemo med 12 in 14 kg tekstilnih odpadkov na prebivalca oziroma skoraj 30 milijonov ton na leto, med katerimi pomemben delež predstavljajo oblačila. Med njimi je seveda tudi del oblačil, ki bi bila primerna za ponovno uporabo. Že samo ime 3Redarilna izmenjava pove, da gre za eno od možnih variant prenosa razvpitih 3 R – reduce, re-use, recycle – v vsakodnevno prakso.

Modna oblikovalka in članica društva Ekologi brez meja Barbara Živčič je povedala: »Koncept je čisto preprost, saj temelji na blagovni izmenjavi, ki smo jo ljudje poznali preden smo uvedli denar: vsak na primer prinese 3 kose svoje garderobe, ki se jih je naveličal, jih odda na mizo in s tem dobi pravico vzeti enako število poljubnih kosov, ki so jih prinesli drugi udeleženci.«

Vsakega povabljenca so organizatorji pozvali, naj garderobo za izmenjavo prinese v vrečkah za večkratno uporabo in ne v plastičnih. Kot so še poudarili, izmenjava ni mišljena kot poskus ustvarjanja nove modne muhe, ampak predstavlja eno od bolj trajnostnih praks pri boju z odpadki, ki jo je možno razširiti tudi na druga področja in je še posebej primerna tudi za ožje prijateljske kroge. Ekologi brez meja tako skušajo opozoriti tudi na življenjski krog kupljenih izdelkov in njihove vplive na okolje. Pomembno je, da preverimo, kakšen je  ogljični odtis izdelka, koliko pesticidov, nafte, kemikalij in podplačane delovne sile ali morda trpinčenja živali je bilo potrebno za izdelavo npr. bombažne majice, ki jo kupimo in potem uporabljamo 3 mesece. Ali je nakup smiseln in potreben, lahko ocenimo samo na podlagi tovrstnih razmislekov.

Preostanek oblačil, približno 40 kosov puloverjev, hlač, kril, srajc in bluz,, pokrival, majic s kratkimi in dolgimi rokavi ter 4 pare obuval in 5 ogrlic, ki jih izmenjevalci včeraj niso odnesli, bodo Ekologi brez meja predali Kraljem ulice in uporabili v prihajajočem projektu Tovarna dela – Tekstil.

O projektu Tovarna dela – Tekstil

3Redarilna izmenjava, ki je v organizaciji društva Ekologi brez meja potekala drugič, je napoved projekta Tovarna dela – Tekstil, v katerem bodo partnerji ustanovili socialno podjetje s tekstilno dejavnostjo za zbiranje, sortiranje, čiščenje in predelavo rabljenega tekstila za nadaljnjo reciklažo ter prodajo rabljenih oblačil.

V socialnem podjetju bodo zaposlitev našli predstavniki dveh ranljivih skupin brezposelnih, iskalci prve zaposlitve in brezposelne osebe, starejše od 50 let. Projekt bo prispeval k širitvi socialnih storitev v Sloveniji in reševanju zaposlitvene problematike ranljivih ciljnih skupin, hkrati pa bo prispeval k zmanjševanju odpadkov, saj tekstilu, ki bi ga sicer odvrgli, daje novo dodano vrednost. Potrošniki bodo s svojim okolju prijaznim nakupom podpirali tako okoljske tehnologije kot vrednote, kot sta znanje in talent.

Osnovna ideja projekta Tovarna dela – Tekstil

Tovarna dela – Tekstil je vzpostavitev učinkovitega sistema zbiranja rabljenih oblačil, odprtje obrata, kjer se bo zbran tekstil ločeval, opral in popravil ter odprtje trgovine z rabljenimi oblačili v Ljubljani. Projekt gradi na konceptih socialne vključenosti, okoljevarstva in prostovoljstva ter povezuje nevladne organizacije, regionalne institucije ter zasebni sektor.

Partnerji projekta Tovarna dela – Tekstil so:

Mladinski center Dravinjske doline (prijavitelj), Društvo za razvoj socialnih programov in socialnega podjetništva – DSP Center, Zadruga Dobrote, Društvo Ekologi brez meja, Okoljski raziskovalni zavod s pridruženimi partnerji občino Ravne na Koroškem, Združenje oblikovalcev, arhitektov in rokodelcev Grupa, Zavod Pika.

Primer dobre prakse – Les Petits Riens (Belgija)

V projektu Tovarna dela – Tekstil se bodo partnerji navezali na primer dobre prakse iz tujine, in sicer na znanje in dolgoletne izkušnje nevladne organizacije Les Petits Riens iz Belgije, ki že 70 let deluje na področju zbiranja rabljenega tekstila (in drugih predmetov), ki mu ponovno vrača vrednost skozi procese čiščenja ter popravljanja ter ga prodaja v svojih trgovinah z rabljenim tekstilom in zaposluje socialno izključene osebe. Z dobičkom od prodaje rabljenega tekstila in drugih predmetov financirajo socialne dejavnosti podjetja in aktivnosti, ki imajo namen prispevati k zmanjševanju socialne izključenosti in revščine.

VZVODI ZA PROJEKT TOVARNA DELA – TEKSTIL

• Svetovna proizvodnja novega tekstila povzroča velike vplive na okolje (zmanjševanje vodnih virov, uporaba pesticidov in insekticidov, sežig nerecikliranega tekstila povzroča povečanje emisij ogljikovega dioksida …).
• V celotni strukturi komunalnih odpadkov, ki jih proizvedejo gospodinjstva, predstavljajo tekstilni odpadki 3 %. V Sloveniji tako odvržemo med 12 in 14 kg tekstilnih odpadkov na prebivalca oziroma skoraj 30 milijonov ton na leto, med katerimi pomemben delež predstavljajo oblačila. Med njimi je tudi del oblačil, ki bi bila primerna za ponovno uporabo.
• V Sloveniji nimamo sistemsko urejene možnosti oddaje še uporabnih oblačil, ljudje veliko večino odvržejo kot odpadke v zabojnike ali naravo, del, ki ga zberejo humanitarne organizacije kot npr. Rdeči Križ in Karitas je zanemarljiv v primerjavi s celotno količino tekstilnih odpadkov, ki se proizvedejo v Sloveniji.
• Socialno podjetništvo je v Sloveniji omejeno na delovanje invalidskih podjetij, ki zaposlujejo malo manj kot 15.000 delavcev, vendar je to še daleč od potenciala socialnega podjetništva, katerega poslanstvo je reintegracija in spodbujanje enakih možnosti ter socialnega vključevanja. Zakon o socialnem podjetništvu je v fazi priprave zakona.
• Projekt s svojo dejavnostjo in aktivnostmi dodatno podpira izvajanje nacionalnih ukrepov in mehanizme pri vstopanju ciljne skupine na trg. S spodbujanjem razvoja socialnega podjetništva in zaposlitvenih programov, ki so tržno a neprofitno naravnani, ustvarja nova delovna mesta za ranljive skupine. S svojo dejavnostjo širi razvoj socialnih storitev v Sloveniji in s tem razvija in udejanja inovativen pristop k reševanju zaposlitvene problematike ranljivih skupin, hkrati pa rešuje okoljsko obremenjenost in zmanjšuje količino odpadkov, saj tekstilu, ki bi ga sicer odvrgli, daje novo dodano vrednost.

In smo jo očistili …

… našo malo državico, čeprav kljub obsežni akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu še vedno naokoli leži kar nekaj smeti, smo očistili vsaj tista najbolj potrebna območja, kjer je bilo to že kar zelo nujno. Po naših opažanjih so bili nekateri tudi pri pobiranju smeti malo izbirčni in so se osredotočili bolj na ne preveč umazane odpadke.

Na srečo je bilo večinoma po več ljudi v skupini, tako da se je tudi to nekako pokompenziralo in so nekateri pobrali tiste manj čiste stvari, nekateri pa bolj površinske. Mi smo se odpravili v gozdiček, ki se razteza med ljubljanskim živalskim vrtom in Brdom, kjer je bila nad in pod listjem nakopičena cela zbirka raznoraznih stvari, ki so se tam znašle. Ugotovili smo tudi, da je to očitno izredno priljubljeno mesto za opravljanje toaletnih dejavnosti, saj je očitno uporabnikom počasi že začelo zmanjkovati prostih drevesnih debel, kjer smo skoraj pri vsakem  našli kakšno ‘presenečenje’ v obliki toaletnih papirjev, higienskih vložkov in časopisnega papirja …

Prav tako se je našlo nekaj priljubljenih prostorov za ‘divje’ piknike, ki so izgledali, kot bi nekdo iz zraka vrgel eno veliko vrečo smeti, ki se je potem raztreščila naokoli po območju. Včasih so ljudje vsaj steklenice odnesli nazaj v trgovino, zdaj pa očitno to no več tako popularno. Tudi kakšna pozabljna jakna in jopica se je našla, nekateri pa so bili tako lačni, da so si piknik organizirali kar s hitro preharano in so imeli ogenj samo za to, da jih je v nočnih urah malo pogrel. Seveda verjetno ni treba posebej povdarjati, da tam velja zakon ‘kar prineseš s seboj, ne nosi domov.’

Včasih človek ne ve ali nekateri res nimajo nobenega odnosa do nobene stvari, ali pa nekateri na svoj način ustvarjajo svojo ‘časovno kapsulo’ ali ‘zapuščino’ za kasnejše generacije, da ne pozabijo kakšno embalažo je imelo pivo pred desetimi leti

Če potegnemo črto, je takšna akcija uspešna, bi jo pa verjetno morali organizirati dva do trikrat na leto in vsakič izbrati drug sklop območij, da bi lahko dodobra očistili vso nesnago, ki se je toliko let nabirala naokoli.

« Previous Page