Očistimo Slovenijo 2012: Očistimo Slovenijo za lepši svet!

Društvo Ekologi brez meja je danes napovedalo projekt Očistimo Slovenijo 2012, ki se tokrat povezuje v pobudo Očistimo svet 2012 in predstavlja največji okoljski prostovoljski projekt v zgodovini človeštva. Projekt Očistimo svet 2012  bo sestavljen iz vrste enodnevnih čistilnih akcij držav, ki se bodo zvrstile od 24. marca do 25. septembra 2012. V okviru projekta poteka do sedaj najobsežnejše kartiranje divjih odlagališč, ki bo omogočilo prvi enoten in tudi največji digitalni register le-teh na svetovni ravni. Čistilna akcija bo v Sloveniji potekala v soboto, 24. marca 2012, vanjo pa želijo organizatorji projekta povezati 250.000 prostovoljcev, ki bodo čistili odpadke na divjih odlagališčih, cestah, ulicah, okolicah šol in vrtcev ter sprehajalnih poteh. Organizatorji pričakujejo, da bodo prostovoljci na dan akcije na vsakega prebivalca Slovenije zbrali približno eno 120-litrsko vrečo odpadkov. K sodelovanju v projektu so vabljeni vsi prebivalci Slovenije še pred dnevom čiščenja, saj je ekipa v sodelovanju s partnerji pripravila širok nabor ozaveščevalnih, zabavnih, interaktivnih, informativnih in tudi nagradnih aktivnosti.

Projekt Očistimo Slovenijo 2012 je zasnovan dvotirno. Prvi del projekta predstavlja čiščenje divjih odlagališč, drugi del projekta pa se osredotoča na čiščenje ulic, cest, okolic šol in vrtcev, stanovanjskih okolišev in sprehajalnih poti ter na čiščenje pohodniških poti – te bodo prav tako očiščene v okviru čistilne akcije 24. marca letos. Celoten projekt je prostovoljski in bo po mnenju organizatorjev vplival tudi na krepitev prostovoljstva pri nas ter kohezijo med organizacijami, ki delujejo na tem področju.

Ena od vodij projekta Očistimo Slovenijo 2012 in predsednica društva Ekologi brez meja Petra Matos je na novinarski konferenci poudarila zaupanje organizatorjev, da je Slovenija ponovno sposobna doseči energijo iz leta 2010: »Ideja za ta projekt je zrasla iz državljanske pobude Let’s Do It!, ki je 3. maja 2008 v Estoniji povezala 50.000 prostovoljcev, da so v samo 5 urah na območju celotne države očistili iz narave 10.000 ton odpadkov. Filozofija gibanja temelji na preprostem dejstvu, da prav vsak lahko nekaj naredi za boljši svet. Če povabi zraven še vse, ki jih pozna, je učinek toliko večji. Projekt je do zdaj ponovilo že 16 držav. V čistilnih akcijah je skupno sodelovalo že več 2,4 milijona prostovoljcev, udeležba pa je v posameznih državah predstavljala od 1 – 14 % prebivalstva. Slovenija je bila izmed vseh držav po udeležbi daleč najboljša, saj nas je sodelovalo 270.00, kar je okoli 13,5 % prebivalcev.«

Cilj globalne akcije je od marca do septembra povezati 300 milijonov prostovoljcev v vsaj 100 državah sveta, ki bodo očistili na milijone ton smeti in pomagali ustvariti svetovni register divjih  odlagališč. Trenutno priprave potekajo v 83 državah sveta, med drugim tudi v večini balkanskih držav.

V vseslovenski okoljski akciji so cilji organizatorjev v enem dnevu povezati več kot 10 % prebivalcev Slovenije, 1000 organizacij  ter posodobiti register divjih odlagališč, predvsem pa želijo organizatorji, da bi projekt prispeval k večji ozaveščenosti pri ravnanju z odpadki. »Želimo, da ima projekt trajen učinek in da doseže prav vsakogar. Letos smo zato projekt gradili s poudarkom na ozaveščanju – pred samo akcijo pripravljamo 30 ozaveščevalnih dogodkov po vsej Slovenij, več natečajev, Slovenija bo postavljena tudi pred 14-dnevne ekoizzive, pripravljamo zanimivo nagradno igro, modno revijo, iskali bomo talentirane ekokomike. Organiziramo tudi dva strokovna dogodka, s 56 izobraževalnimi ustanovami pa že pripravljamo otroke in mladino, da do marca postanejo Ekoglavce,« je povedala Polonca Štritof, vodja komuniciranja pri projektu Očistimo Slovenijo 2012.

Janez Matos, vodja skupine za popis Očistimo Slovenijo 2012, je poudaril: »Med vzroki za veliko število divjih odlagališč je treba posebej poudariti nekaznovanje nelegalnega odlaganja. Inšpekcijski nadzor je zaenkrat še pomanjkljiv, zato se storilcev ne odkrije, če pa se jih, se velik delež kazni sploh ne izterja. Projekt je idealna priložnost, da vsak od nas prijavi divja odlagališča, ki jih pozna in tako pripomore k pospeševanju reševanja te problematike. Register je namreč idealna osnova za ažurno in ekspeditivno delo inšpektorjev.” Prijava odlagališč je anonimna in poteka na spletni strani www.ocistimo.si, kjer si lahko vsak naloži tudi aplikacijo za prijavo divjih odlagališč preko mobilnega telefona. “Vsako prijavljeno odlagališče bo prišlo v poštev za čiščenje v akciji Očistimo Slovenijo 2012,” je še dodal Matos.

Urša Zgojznik, vodja lokalne organizacije Očistimo Slovenijo 2012, je povedala, da se organizacija projekta že odvija v več kot 100 občinah, kjerje odziv povečini pozitiven. »Veseli nas, da po akciji leta 2010 delovanje aktivistov ni zamrlo. Ugotavljamo, da je več občin po akciji leta 2010 sprejelo dodatne ukrepe na področju okoljevarstva in da se je stanje na področju divjega odlaganja ter ravnanja z odpadki vsaj delno spremenilo. Tudi ljudje postajamo bolj pozorni na divja odlagališča. Več kot polovica letošnjih občinskih koordinatorjev je pri projektu sodelovala že prvič. V primerjavi s pripravami na akcijo leta 2010, ko smo v januarju organizacijo na lokalni ravni šele zagnali, tokrat priprave potekajo bolj gladko saj občine in prostovoljci vedo, za kaj gre in kaj to zanje pomeni,« je izpostavila Urša Zgojznik.

Čeprav vsi organizatorji projekta delujejo prostovoljno, izvedba tako velikega in obsežnega projekta predstavlja krepek finančni zalogaj. »Na podlagi lanskoletnih izkušenj in letošnjih nadgradenj ocenjujemo vrednost projekta 24.7 mio evrov, od tega bomo potrebovali okoli 200.000 EUR v denarju, 1 mio evrov v materialu in storitvah, 1.5 mio evrov sta vredna odvoz in vrečke, delo prostovoljcev pa je ovrednoteno na 22 mio evrov. Pridobljeni denar bomo porabili za delno kritje stroškov telefona in goriva prostovoljcem. Veseli nas, da je pomembnost naših prizadevanj prepoznala prav Zavarovalnica Tilia, ki je k projektu pristopila kot generalni pokrovitelj. Je eno tistih podjetij, ki si z vedno novimi rešitvami poslovanja in zelenimi ukrepi znotraj organizacije res iskreno prizadeva za čim bolj trajnostno delovanje,« je povedala ena od letos treh vodij projekta Petra Matos.

Jaka Kranjc, vodja projekta Očistimo Slovenijo 2012, je izpostavil: »Prijave na akcijo so zopet zaželene in bodo možne preko spletne strani www.ocistimo.si. Tam bodo na voljo tudi vse ostale informacije o projektu kot so dogodki, novice in napotki. Za dodatne informacije ter za prijavo divjih odlagališč lahko ljudje pokličejo na info številko 080 2262.«

K projektu je kot častni pokrovitelj pristopil tudi predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk ter 18 ambasadorjev projekta, prepoznavnih osebnosti v slovenskem prostoru, ki se bodo prostovoljno vključili v posamezne aktivnosti projekta in ga tako še bolj popestrili.

Novinarsko konferenco je zaključil ambasador projekta Vlado Kreslin, ki je s šolskmi pevskmi zborom OŠ Bežigrad in mešanim pevskim zborom Soča zapel uradno himno projekta Okna na stežaj, za katero je prispeval tudi besedilo in glasbo.

Projekt Očistimo svet 2012: preveč smeti za en planet

Številne prostovoljske organizacije in skupine prostovoljcev širom po svetu si že nekaj mesecev skupaj prizadevajo ustvariti največji okoljski prostovoljski projekt v zgodovini človeštva z imenom Očistimo svet 2012 (World Cleanup 2012), katerega skupni cilji so čiščenje nezakonito odloženih odpadkov v vsaj 100 državah sveta, združevanje in ozaveščanje ljudi. Priprave potekajo v okoli 60 državah, tudi priprave in prve aktivnosti na projektu Očistimo Slovenijo 2012 že potekajo.

“Ne gre le za ljubitelje narave, gibanje povezuje vse, ki smo uvideli, da so odpadki najbolj zlorabljen vir surovin na planetu,“ navaja eden od pionirjev gibanja in IT podjetnik Rainer Nolvak. Projekt Očistimo svet 2012  bo sestavljen iz vrste enodnevnih čistilnih akcij na ravni držav ali velikih mest, te pa se bodo zvrstile od 24. marca do 25. septembra 2012.

V tem trenutku se priprave na akcijo že odvijajo v naslednjih 59 državah in velikih mestih:
Afganistan, Albanija, Avstrija, Bangladeš, Barbados, Bénin, Brazilija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Burkina Faso, Kambodža, Čile, Demokratična republika Kongo, Estonija, Finska, Francija, Gambija, Gruzija, Gana, Hrvaška, Ciper, Indija (New Delhi, Hyderabad, Lucknow, Patna), Indonezija, Italija, Kenija, Kazahstan, Kosovo, Litva, Liberija, Latvija, Makedonija, Moldavija, Maroko, Nepal, Nizozemska, Nigerija, Niger, Portugalska, Romunija, Saint Lucia, Saint Vincent in Grenadine, Senegal, Srbija, Slovenija, Španija, Šrilanka, Sudan, Tajska, Tanzanija , Togo, Turčija, Uganda, Ukrajina, Velika Britanija, ZDA (San Francisco) in Rusija.

Ideja za ta projekt je zrasla iz državljanske pobude Let’s Do It!, ki je 3. maja 2008 v Estoniji povezala 50.000 prostovoljcev, da so v samo 5 urah na območju celotne države očistili iz narave 10.000 ton odpadkov. Video posnetek o enodnevnem modelu čiščenja države se je virusno razširil po spletu, projekt pa je do zdaj ponovilo že 15 držav. V čistilnih akcijah je skupno sodelovalo že več 2,4 milijona prostovoljcev, udeležba pa je v posameznih državah predstavljala od 4 – 14 % prebivalstva. Slovenija je bila izmed vseh držav po udeležbi daleč najboljša, saj nas je sodelovalo 270.00, kar je okoli 13,5 % prebivalcev.
“Filozofija gibanja je povsem preprosta, temelji pa na dejstvu, da prav vsak lahko nekaj naredi za boljši svet. Če povabi zraven še vse, ki jih pozna, je učinek toliko večji. Tak odnos do sveta je boljša rešitev kot prelaganje odgovornosti na nekoga drugega”, poudarja Nolvak.

Cilj globalne akcije je povezati prostovoljcev vsaj 100 državah sveta, ki bodo očistili na milijone ton smeti in pomagali ustvariti svetovni zemljevid odlagališč nelegalno odloženih odpadkov.
Več o globalni akciji World Cleanup 2012: www.letsdoitworld.org

Očistimo Slovenijo 2012: mladi bodo brusili okoljska znanja v programu Ekoglavce
Globalni akciji Očistimo svet 2012 se tudi pridružuje tudi Slovenija. Velika prostovoljska čistilna akcija Očistimo Slovenijo 2012 bo v Sloveniji potekala 24. marca 2012, v šolah in vrtcih pa 23. marca. Koordiniralo jo bo društvo Ekologi brez meja v sodelovanju s številnimi partnerji in prostovoljci. Za njimi je uspešno prvo srečanje prostovoljcev, ki so že pošteno zavihali rokave, sam projekt in vsebine pa bodo letos dobile svežo obliko. Trenutno se ekipa ukvarja predvsem s pridobivanjem pokroviteljev in partnerjev ter njihovim umeščanjem v projekt. Organizacijsko je to letos malce lažji zalogaj, saj so praviloma vse partnerske organizacije potrdile sodelovanje in pomoč pri akciji tudi tokrat.

V pripravi je obsežen sklop spremljevalnih dogodkov in vsebin, v katerih bo velik poudarek na ozaveščanju prebivalcev Slovenije o pomembnosti ohranjanja naravnih virov. Za vrtce, osnovne ter srednje šle so pripravili petmesečni izobraževalno-ozaveščevalni program Ekoglavce, ki bo potekal od oktobra 2011 vse do dneva akcije 24. marca. Šole so v tem tednu prejele vabilo k sodelovanju in prve prijave že kapljajo. Poleg novih znanj s področja varstva okolja, ki bodo prilagojene starostnim skupinam in vsebinsko ločene po mesecih, program prinaša veliko zabave in ustrezno popestritev včasih preveč dolgočasnih dni v učilnicah.

Več o projektu Očistimo Slovenijo 2012 sledi v prihodnjih mesecih.

Akcija Star papir za novo upanje uspešno zaključena

Vseslovenska akcija Star papir za novo upanje uspešno zaključena – zbrali 393 ton papirja in podarili 30.000 evrov.

Ljubljana, 23. maj – V ponedeljek, 16. maja, se je zaključila pomladna vseslovenska akcija Ekologov brez meja Star papir za novo upanje, v kateri smo prebivalci Slovenije zbrali 393 ton starega papirja in na ta način v dobrodelne namene na dva naslova podarili 30.000 EUR. V mesecu in pol so mladi iz 214 vzgojnoizobraževalnih ustanov, kolektivi 160 slovenskih podjetij in javnih organizacij ter številni posamezniki po vseh krajih Slovenije zbirali star papir, ki ga je nato prevzelo podjetje Dinos.

Na natečaju, v katerem so mladi predlagali, kam bi želeli nakazati drugo polovico sredstev, je sodelovalo 23 osnovnih, 6 srednjih šol in 16 vrtcev. Otroci in mladina so želeli pomoč nameniti predvsem socialno ogroženim družinam in družinam, ki so zaradi naravnih nesreč ostale brez strehe nad glavo, organizacijam, ki pomagajo otrokom z rakavimi obolenji, invalidnim osebam za nakup pripomočkov, ki bi jim pomagali k večji samostojnosti in tudi zavetiščem  za živali.

Komisija, v kateri so bili publicistka in novinarka Manca Košir, predsednica društva Ekologi brez meja Petra Matos in član uprave podjetja Dinos Kristijan Mlinar, je preučila prispele predloge in izglasovala, da polovico zbranega denarja, 15.000 EUR, prejmeta Rajko in Nežika Mislovič iz občine Zavrč. S tem denarjem si bosta lahko za silo uredila dotrajani dom. Nežika je upokojenka s 160 evri mesečne pokojnine, Rajko pa je zaradi nesreče s traktorjem v mladosti težji invalid in ne dobi zaposlitve. Živita v razpadajoči 208 let stari viničarski hišici brez vsakršne izolacije, ogrevanja in vodne napeljave. Predlagali so ju učenci Osnovne šole Cirkulane-Zavrč, ki so prepoznali njuno stisko in se odločili, da ne bodo stali križem rok. Med drugim so se povezali z Rdečim križem in tamkajšnjo občino. Pravijo, da to delajo zato, da bi se Nežiki in Rajku vendarle narisal nasmeh na obrazu. Otroci so s tem nesebičnim dejanjem postali zmagovalci natečaja in si prislužili koncert glasbene skupine po lastni izbiri. Pri urejanju doma za Rajka in Nežiko bodo prostovoljno pomagali tudi Ekologi brez meja.

S preostalo polovico zbranega denarja, 15.000 EUR, bo društvo ELA v državi Malavi v Afriki zgradilo mladinski izobraževalni center za otroke s posebnimi potrebami. S pomočjo slovenskega društva bodo disleksični, hiperaktivni, naglušni, slabovidni otroci ter otroci z učnimi težavami in težavami s koncentracijo dobili možnost osnovnošolskega izobraževanja. Pouk v osnovnih šolah bodo obogatili z učnimi metodami, ki otrokom s posebnimi potrebami omogočajo enake možnosti za napredovanje v osnovnošolskem izobraževanju. V Afriki se namreč zaradi prenatrpanosti šol dogaja, da vedno več tovrstnih otrok ostaja brez možnosti izobrazbe. Osnovnošolske učitelje bodo opremili z dodatnim strokovnim znanjem za delo z otroki s posebnimi potrebami, ki  ga bodo prenašali tudi na mlade učitelje začetnike. Dolgoročno na ta način želijo zmanjšati osip otrok v osnovnih šolah.

Največjo količino starega papirja glede na število učencev so zbrali učenci in otroci z OŠ Idrija, podružnica Godovič in vrtec Godovič. Šestinštirideset otrok je zbralo kar 2 toni starega papirja, kar pomeni, da je vsak posameznik prispeval okoli 44 kg. Za nagrado so si izbrali predstavo Kaličopkovega gledališča, ki pride na njihovo šolo v juniju.

V enem dnevu bomo očistili tudi Balkan!

Med 15. in 17. aprilom 2011 je v organizaciji društva Ekologi brez meja v Rimskih toplicah potekala regionalna konferenca Očistimo Balkan v enem dnevu!, na kateri je sodelovalo 61 predstavnikov iz 11 držav, ki bodo drugo leto skrbeli za organizacijo in izvedbo velike prostovoljske okoljske akcije v svoji državi.

Sedem delavnic in predavanj so skupaj s člani slovenske ekipe lanske akcije vodili priznani strokovnjaki s področij logistike, projektnega vodenja, zbiranja sredstev, konceptualnega razmišljanja in komunikacij. Udeležence konference sta nagovorila dr. Janez Potočnik in minister za okolje in prostor dr. Roko Žarnić. Glavni cilji konference so bili združiti prostovoljce iz držav Balkana na enem mestu, omogočiti prenos znanja in izkušenj pri organizaciji množičnih prostovoljskih akcij in vzpostaviti ožje vodstvene ekipe za uspešno izvedbo svetovnega čiščenja leta 2012 v vsaki od sodelujočih držav. Danes je mednarodna ekipa pobude Očistimo svet 2012! na novinarski konferenci predstavila zaključke konference in napovedala svetovno čistilno akcijo, ki bo 24. marca leta 2012.

Oglejte si nagovor dr. Janeza Potočnika:

Na konferenci je sodelovalo 11 držav: Albanija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Kosovo, Makedonija, Srbija, Hrvaška, Slovenija, Estonija, Avstrija in Latvija.
V petkovem nagovoru udeležencem je evropski komisar za okolje dr. Janez Potočnik mednarodnemu gibanju Očistimo svet! (Let’s Do it, World!) izrazil polno podporo Evropske komisije in poudaril, da ima civilna družba moč, ki je politika in zakonodaja nimata. S svojim zgledom lahko vpliva na spremembe navad in razmišljanja celotne družbe. Povedal je še, da je gibanje Očistimo svet! pred izzivom. Razširiti mora vrste, saj je pomembno, da se mu pridruži čim več partnerjev s področja nevladnih prostovoljskih in okoljskih organizacij, združenj in mrež, ključnega pomena pa bo tudi vključevanje lokalnih in regionalnih oblasti na ravni celotne EU in širše.

Minister za okolje in prostor dr. Roko Žarnić je pozdravil mednarodno združevanje okoljskih aktivistov in o lanski akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu! povedal, da ni pomembno samo to, da se je 17. aprila 2010 združilo preko 270.000 Slovencev, temveč tudi vse pozitivno, kar je sledilo. Pomembno se mu zdi, da se veliko pozornosti pri ozaveščanju nameni mladini in otrokom, ki bodo nadaljevali in razvijali našo dediščino. Udeležencem iz balkanskih držav je obljubil podporo pri prepričevanju odločevalcev v posameznih državah.
»Akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu! je bila nekaj izjemnega. Več kot 270.000 se nas je združilo, prevzeli smo odgovornost za svoj kraj in dokazali, kako uspešni smo lahko, kadar se vsi borimo za isti cilj. Čas je, da v podobni akciji poskusimo združiti cel svet. Datum je že določen – 24. marec 2012, ko bodo milijoni ljudi del največje okoljske akcije v zgodovini človeštva. Priprave na svetovno akcijo se začenjajo tudi v Sloveniji, v čast nam je, da koordiniramo področje Balkana,« je povedala predsednica društva Ekologi brez meja Petra Matos in zaključila z besedami Victorja Hugoja: «Ni je večje moči od moči ideje, katere čas je prišel.«

Tiina Urm, predstavnica za medije gibanja Očistimo svet 2012!, je povedala, da je ideja že prerasla v gibanje. »Gibanje Let’s Do it se je začelo 3. maja 2008 v Estoniji, ko je 50.000 prostovoljcev v samo 5 urah po celi državi zbralo 10.000 ton odpadkov. Od takrat se projekt širi in je do zdaj bil uspešno izveden v Latviji, Litvi, Indiji, Portugalski, Sloveniji, Ukrajini, Romuniji, Srbiji in Bolgariji, kjer je skupaj 1,3 milijona ljudi sodelovalo v enodnevnih prostovoljskih čistilnih akcijah. Včeraj so čistili v Ukrajini, Moldaviji in Litvi. 24. marca 2012 bo val lokalnih in regionalnih čistilnih akcije zajel cel svet. Naš cilj je, da ekipe prostoovljcev organizirajo enodnevno čiščenje v vsaj 100 državah sveta, da v njih do konca leta 2012 sodeluje vsaj 300.000.000 prostovoljcev,« je še dodala Tiina Urm in pojasnila, da se projektu na spletni strani www.letsdoitworld.org ali preko lokalnih ekip v državi lahko vsak priključi že zdaj.  V tem letu bo na podoben način, kot je konferenca Očistimo Balkan v enem dnevu!, po svetu potekalo 18 regionalnih konferenc, od tega 8 v EU.

Nara Petrovič iz društva Ekologi brez meja je dodal, da so bili pred kratkim predstavniki projekta Očistimo svet! v Evropskem parlamentu v Strasbourgu, kjer poteka kampanja za podporo svetovni akciji čiščenja. Uspelo jim je prepričati večino poslancev, da podpišejo deklaracijo, do potrebnih 389 glasov jih manjka le še 32. Podporno deklaracijo so že podpisali vsi slovenski poslanci v Evropskem parlamentu in s tem pokazali, da Slovenija zna biti enotna v primeru življenjsko pomembnega vprašanja, ki se tiče vseh državljanov sveta.

Program konference je bil pester in raznolik. Delavnice so v družbi predstavnikov slovenske ekipe OSVED! vodili edina licencirana trenerka de Bonovih metod razmišljanja v Sloveniji mag. Nastja Mulej, eden najbolj uspešnih slovenskih menedžerjev in direktor Studia Moderna Sandi Češko, strokovnjakinja in svetovalka za odnose z javnostmi mag. Nada Serajnik Sraka, samostojna svetovalka na področju aktivacije sponzorstev Vesna Stanić, vodja oddelka za raziskave in analize Brigita Femec in direktor trženja pri družbi Kliping Jure Habjanič. Dogodek je s predavanjem o porabi naravnih virov zaključila dr. Lučka Kajfež Bogataj.

Star papir za novo upanje

Po uspešni akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu! društvo Ekologi brez meja letošnjo pomlad pripravlja novo vseslovensko akcijo, v kateri bo lahko vsak prebivalec Slovenije dodal svoj list k boljšemu svetu. Znova je priložnost, da skupaj premikamo meje mogočega – tokrat bomo zbirali star papir. Čisto preprosto, vsi to znamo in poznamo.
Društvo Ekologi brez meja letošnjo pomlad organizira novo vseslovensko akcijo z nazivom “Star papir za novo upanje”, v kateri bodo vrtci, šole, srednje šole, podjetja, javne organizacije zbirale star papir.

Podjetje Dinos jim bo en dan v aprilu brezplačno zagotovilo zabojnik in prevoz zbranega papirja. Sredstva od zbranega papirja bodo v celoti namenjena v dobrodelne namene. V sklopu akcije želijo organizatorji povezati varstvo okolja in dobrodelnost ter znova združiti prebivalce Slovenije, da skupaj premaknemo meje mogočega. V sklopu projekta poteka nagradni natečaj, količina zbranega papirja pa se lahko spremlja na spletu.

Cilji projekta

• povezati v akcijo 500 vzgojnoizobraževalnih ustanov, 3.000 podjetij in javnih organizacij
• zbrati 10.000 ton starega papirja
• ozaveščati otroke, učence in dijake o pomembnosti varovanja okolja in narave,
• spodbujati in razvijati čut za skupno dobro in sočloveka
• mlade spodbuditi k aktivnem razmisleku, komu podariti polovico sredstev iz akcije in najboljšo idejo nagraditi s koncertom po lastni izbiri
• z zbranimi sredstvi pomagati pomoči potrebnim v Sloveniji
• z zbranimi sredstvi pomagati humanitarnemu projektu v Afriki
• nagraditi vzgojnoizobraževalno ustanovo, ki bo zbrala največjo količino papirja

Naše načelo: Združimo moči, pomagajmo ohranjati naše okolje in podarimo novo upanje!

Kdo lahko sodeluje

K zbiranju papirja vabimo vse vrtce, osnovne in srednje šole, fakultete, pa tudi podjetja in javne organizacije, ki imajo letos namen čistiti svoje arhive. V mesecu aprilu bo podjetje Dinos 1 dan po dogovoru z vami brezplačno na dogovorjeno mesto dostavilo zabojnik za star papir ter hkrati poskrbelo za odvoz zbranega papirja.

Pomembni datumi

• Akcija zbiranja bo potekala ves mesec april
• Prijave na natečaj in akcijo potekajo od 18. 02. do 18. 03. 2011
• 9. marca bo v Dinosovi izpostavi v Črnučah tiskovna konferenca in javna predstavitev projekta Star papir za novo upanje s častno gostjo dr. Manco Košir
• Rezultati akcije in natečaja bodo objavljeni 15. maja 2011
• Koncert za zmagovalce bo v juniju oziroma po dogovoru

Akcija “Star papir za novo upanje” bo po Sloveniji potekala v mesecu aprilu 2011. K zbiranju papirja organizatorji vabijo vse vrtce, osnovne in srednje šole, fakultete, zavode, pa tudi podjetja in javne organizacije, ki imajo namen pospraviti nakopičen star papir oziroma čistiti svoje arhive. Znesek od zbranega papirja bo razdeljen na dva sklada – sredstva iz prvega sklada bodo namenjena za humanitarni projekt v Sloveniji (50 %), iz drugega sklada pa se bo financirala gradnja izobraževalnega centra v državi Malavi v Afriki za otroke s posebnimi potrebami (50 %).

Po mnenju vodje projekta Anite Novak bo akcija “Star papir za novo upanje” posebna iz več razlogov: potekala bo na nacionalnem nivoju, otroke in mladostnike bo ozaveščala o pomembnosti varovanja okolja, hkrati pa spodbujala njihov čut za dobro in skrb za soljudi tako blizu kot daleč od sebe. Poleg tega imajo pri akciji izredno priložnost tudi podjetja in organizacije, ki lahko s sodelovanjem izkažejo svojo družbeno-okoljsko in etično odgovornost.

O akciji zbiranja starega papirja

Podjetje za zbiranje, posredovanje, prevoz in predelavo odpadkov Dinos bo vsem šolam in vrtcem, ki se bodo prijavili na akcijo zbiranja starega papirja, v mesecu aprilu za en dan (po dogovoru) pripeljalo zabojnik za zbiranje papirja, v katerega bodo v otroci, učenci, dijaki oziroma odlagali star papir, prav tako pa bodo star papir lahko prinesli tudi ostali prebivalci kraja, pred tem pa lahko star papir zbirajo in hranijo doma.

Akciji se lahko priključijo tudi podjetja in organizacije, ki se odločijo v okoljske in dobrodelne namene podariti svoje odvečne zaloge starega in arhivskega papirja. Tudi njim bo podjetje Dinos po predhodnem dogovoru v aprilu dostavilo zabojnik za zbiranje papirja in zagotovilo odvoz. Prijave na akcijo potekajo preko spletne prijave, in sicer od 18. februarja do 18. marca. Vzgojnoizobraževalna ustanova, ki bo zbrala največ starega papirja, bo za nagrado prejela koncert po lastni izbiri. Lokacije zbirnih točk za zabojnike in naraščajočo količino starega papirja bo mogoče spremljati preko zemljevida na spletni strani društva Ekologi brez meja.

O nagradnem natečaju

Organizatorji si želijo, da bi akcija čim bolj pritegnila mladino, zato so odločitev, komu ponuditi pomoč v Sloveniji, prepustili njim. V ta namen bo v sklopu akcije zbiranja starega papirja organiziran nagradni natečaj za najboljši predlog. Mladina iz prijavljenih vzgojno-izobraževalnih ustanov bo lahko posredovala svoje ideje organizatorjem preko spletnega obrazca od 18. februarja do 18. marca, nato pa bo komisija, ki jo sestavljajo Petra Matos, predsednica društva Ekologi brez meja, Kristijan Mlinar, član uprave podjetja Dinos, in dr. Manca Košir, novinarka, sociologinja in publicistka, izbrala predlog, ki bo finančno podprt. Za transparentnost finančnih transakcij in poročila o porabi in nakazilih sredstev bo poskrbelo društvo Ekologi brez meja. Izobraževalna ustanova, ki bo prispevala najboljšo idejo, bo nagrajena s koncertom po izbiri zmagovalca. Rezultati akcije in natečaja bodo znani 15. maja 2011.

Akcijo podpirata tudi Ministrstvo za šolstvo in šport ter Zavod RS za šolstvo, ki bosta vzgojno-izobraževalne ustanove s pisnim povabilom pozvala k udeležbi.

Projekt lahko spremljate na www.ebm.si/p/star-papir/

Očistimo Slovenijo divjih odlagališč

Nacionalni register divjih odlagališč je inovativno orodje, ki bo prispevalo k ureditvi in poenotenju baz divjih odlagališč na celotnem ozemlju Slovenije. Register je trenutno z več kot 12.000 lokacijami divjih odlagališč največja zbirka, ki odraža trenutno stanje nelegalnega odlaganja pri nas.

Pripravljamo tudi vse potrebno, da bodo lahko občani preko mobilnega telefona javljali lokacije odlagališč in tako še lažje prispevali k rednemu spremljanju stanja. Občine bodo pridobile bazo aktivnih občanov, urejeno bazo odlagališč, dolgoročno pa bo prisotnost registra vplivala tudi na zmanjševanje nelegalnega odlaganja. Register bo vsaki občini ponujal tudi strokovno izvedeno valorizacijo divjih odlagališč glede na nevarnost, ki jo predstavljajo za okolje, kar bo ključna strokovna podlaga za učinkovito ukrepanje in sanacijo. V društvu menimo, da je podporni sistem za iskanje, valorizacijo in spremljanje divjih odlagališč pametna naložba tako za državo kot za občine, ki bo omogočila učinkovit inšpekcijski nadzor, kvalitetno in ažurno bazo o odlagališčih, podlago za strokovno ukrepanje in preventivo pred nadaljnjim nelegalnim odlaganjem.

Osvežitev 2011

Letos bo popis potekal marca, pred tem pa bomo pripravili izobraževalne delavnice, da bodo zajeti podatki čimbolj dosledni. Potrjeni termini so sledeči:

Kraj Dan Datum Ura Predavalnica Naslov 1 Koper torek 1.2. 17:00 Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Čevljarska 22, Koper 2 Kranj sreda 2.2. 17:00 Mestna Občina Kranj, dvorana 16 Slovenski trg 1, Kranj 3 Celje četrtek 3.2. 17:00 Celjski Sejem, Celjanka Dečkova cesta 1, Celje 4 Kočevje petek 4.2. 17:00 Gimnazija Kočevje Ljubljanska cesta 12, Kočevje 5 Postojna sreda 9.2. 17:00 Knjižnica Bena Zupančiča Trg padlih borcev 5, Postojna 6 Maribor četrtek 10.2. 17:00 Univerzitetna knjižnica Maribor, večnamenska predavalnica 7 Novo mesto petek 11.2. 17:00 Knjižnica Mirana Jarca, Trdinova čitalnica Rozmanova ulica 28, Novo Mesto 8 Nova Gorica torek 15.2. 17:00 Goriška knjižnica Franceta Bevka Trg Edvarda Kardelja 4, Nova Gorica 9 Ptuj sreda 16.2. 17:00 Knjižnica Ivana Potrča Ptuj Prešernova 33-35, Ptuj 10 Slovenj gradec četrtek 17.2. 17:00 Knjižnica Ksaverja Meška Ronkova 4, Slovenj Gradec 11 Murska Sobota petek 18.2. 17:00 Pokrajinska in študijska knjižnica Zvezna ulica 10, Murska Sobota 12 Ljubljana torek 1.3. 17:00 Knjižnica Otona Župančiča Kersnikova 2, Ljubljana

Kako lahko pomagam?

Pridružite se lahko tako, da na sporočite, v kateri občini si želite popisovati. Ne boste sami – do danes je svojo pomoč pri spomladanskem popisu ponudilo že preko 150 prostovoljcev. Tu si lahko ogledate, katere občine še potrebujejo popisovalce.

Popis divjih odlagališč 2011

Z dinamičnim Registrom divjih odlagališč lahko očistimo Slovenijo za vedno!

Ljubljana, 26. januar – Društvo Ekologi brez meja je danes na novinarski konferenci napovedalo projekt Popis divjih odlagališč 2011, v okviru katerega bo od začetka marca do sredine aprila potekal popis divjih odlagališč po vseh občinah v Sloveniji. S tem bodo prostovoljci dogradili in posodobili prvi nacionalni register divjih odlagališč, ki je nastal v letu 2010. K popisu je vabljena vsa slovenska javnost, aktivno udeležbo v projektu pa je že napovedalo 15 ključnih partnerjev lanske akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu! Pred začetkom popisa bodo organizatorji po 12 slovenskih krajih izvedli delavnice za usposabljanje popisovalcev, ki bodo vsako leto pregledovali prijavljena odlagališča v Registru. Državi in občinam bo register z rednim vzdrževanjem, enostavnimi prijavami divjih odlagališč, njihovo razvrstitvijo po prioriteti sanacije, na enem mestu omogočal spremljanje trendov na področju nelegalnega odlaganja v Sloveniji in zagotovil preko 10 milijonov EUR prihrankov.

Prof. dr. Dušan Plut, redni univerzitetni profesor za fizično in regionalno geografijo na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je razpršena divja odlagališča odpadkov zaradi velikega števila, lege, sestave in nepolnega poznavanja označil kot eno do ključnih okoljskih bremen slovenskih pokrajin. »Ogrožajo varno vodno oskrbo, bivalno okolje, naravovarstvena in turistično-rekreacijska območja. Sistemsko poznavanje, dinamični register divjih odlagališč je prvi korak k njihovi prepotrebni okoljski sanaciji,« je še povedal dr. Plut na novinarski konferenci.

Zato so v društvu Ekologi brez meja pripravili projekt Popis divjih odlagališč 2011, ki predstavlja začetek sistematičnega reševanja problematike divjih odlagališč v Sloveniji. Enkratne množične prostovoljske čistilne akcije, kot je bila lanska Očistimo Slovenjo v enem dnevu!, kljub mnogim pozitivnim učinkom problematike divjih odlagališč ne morejo trajno rešiti. Potrebno je zagotoviti, da do nelegalnega odlaganja ne bo prihajalo. S tem namenom je med lansko akcijo nastal tudi prvi vseslovenski Register divjih odlagališč. V njem se je do danes s pomočjo prijav prostovoljcev nabralo že preko 13.000 odlagališč, kar po ocenah snovalcev projekta predstavlja okoli od 30 do 40 % vseh odlagališč.

Po besedah vodje projekta Popis divjih odlagališč 2011 Janeza Matosa iz društva Ekologi brez meja, želijo v društvu skupaj s partnerskimi organizacijami k popisovanju divjih odlagališč vključiti čim več prostovoljcev in tako spodbuditi ljudi k aktivnemu delovanju v dobro svojega kraja. »Divja odlagališča lahko vsak popolnoma anonimno prijavi na spletni strani www.očistimo.si, potrebujemo pa tudi pomoč pri sistematičnemu popisu, zato prostovoljce prosimo, da se nam pridružijo. Vse informacije najdejo na spletni strani www.očistimo.si,« je povedal Matos in dodal, da bo vsa odlagališča v Registru divjih odlagališč možno oceniti glede na njihovo nevarnost za okolje in tako izdelati podlago za sanacijski načrt za vso državo in vsako občino posebej. Poudaril je še, da so se v društvu lotili sistematičnega pristopa razvoja registra, ki zajema ugotavljanje stanja, izdelavo načrta ukrepanja, izvajanje ukrepov ter preverjanje njihove učinkovitosti. Za dovolj kakovostne podatke za strokovno utemeljeno sanacijo odlagališč je nujno popise ponavljati vsako leto.

Na novinarski konferenci so organizatorji izpostavili glavne koristi ohranjanja dinamičnega registra, to sta povečanje stopnje ozaveščenosti prebivalcev Slovenije, odkrivanje najbolj nevarnih odlagališč in opozarjanje nanje ter velik prihranek denarja državi in občinam. Ker bo prijava divjih odlagališč možna tudi preko mobilnega telefona in s tem širše dostopna, se bo okoljska aktivnost in ozaveščenost občanov o škodljivosti odlaganja odpadkov v naravo povečala, toleranca do nelegalnega odlaganja pa zmanjšala. Popis divjih odlagališč in izdelava sanacijskega načrta sta za občine in državo po zakonu obvezna. Kljub temu je revizija Računskega sodišča RS v letu 2009 odkrila, da nobena revidirana občina ni imela popolnega popisa svojih divjih odlagališč niti pripravljenega načrta za sanacijo divjih odlagališč. Razlog je preprost – popis odlagališč zahteva zelo visoka finančna sredstva. Popis in izdelava digitalnega registra na nekaj več kot 1 % površine ene od slovenskih občin v letu 2009 je stal 12.000 EUR. Ob takih cenah bi enkraten popis cele Slovenije in hkratna izdelava digitalnega registra divjih odlagališč stala več kot 10 milijonov EUR. Če želimo, da je Register divjih odlagališč uporaben, pa moramo popis ponavljati vsako leto.

Izkušnje iz držav, ki problem divjih odlagališč uspešno rešujejo, kažejo, da je prvi korak k temu dober ažuren register divjih odlagališč. Občine bremena njegove izdelave ne zmorejo. Prostovoljci pa to zmoremo!

Prostovoljci se lahko popisu divjih odlagališč pridružijo na dva načina:

1. kot PRIJAVITELJI DIVJIH ODLAGALIŠČ: na spletni strani www.očistimo.si lahko prijavijo divja odlagališča, ki jih poznajo. Lahko se tudi odpravijo v naravo in poskušajo poiskati in prijaviti čim več divjih odlagališč. Tisti, ki imajo mobilni telefon z GPS sprejemnikom, si bodo lahko od začetka marca na www.očistimo.si naložili aplikacijo, s katero bo mogoča prijava divjih odlagališč kar preko mobilnega telefona.
2. kot OBČINSKI POPISOVALCI: V vsaki slovenski občini organizatorji potrebujejo vsaj enega popisovalca. Popisovalci bodo na terenu poiskali in preverili prijave, ki bodo s strani posameznikov prispele v Register divjih odlagališč. Popisovalcem se lahko pridružite tako, da na naslov popis@ocistimo.si sporočite, v kateri občini želite pomagati. V mesecu februarju bodo v 12 slovenskih krajih posebej za popisovalce organizirane delavnice, kjer bodo lahko izvedeli vse, kar potrebujejo.

V veliko pomoč pri izvedbi projekta bo tudi sodelovanje prostovoljcev in članov partnerskih organizacij, ki so se v preteklem tednu že odzvale na povabilo društva Ekologi brez meja. Te bodo v svojih vrstah bodisi v sklopu svojih rednih aktivnosti bodisi namensko skušale spodbujati, obveščati in ozaveščati o pomembnosti boja proti nelegalnemu odlaganju.

Partnerji projekta Popis divjih odlagališč so: Gasilska zveza Slovenije, Jamarska zveza Slovenije, Kajakaška zveza Slovenije, Lovska zveza Slovenije, Olimpijski komite Slovenije, Planinska zveza Slovenije, Ribiška zveza Slovenije, Slovenska potapljaška zveza,Turistična zveza Slovenije, Uprava RS za zaščito in reševanje, Zavod RS za varstvo narave, Zavod za gozdove Slovenije, Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov, Zveza tabornikov Slovenije

Pri razvoju digitalnega Registra divjih odlagališč je naš partner podjetje Sinergise z infrastrukturo interaktivnega spletnega atlasa Geopedia.

3Redarilna izmenjava oblačil minila brez Monice Belluci in Kevina Costnerja

Ljubljana, 16. december – Včeraj je v organizaciji društva Ekologi brez meja in pod vodstvom modne oblikovalke Barbare Živčič potekala 3Redarilna izmenjava oblačil, na kateri si je 39 udeležencev izmenjavalo oblačila, obutev in modne dodatke, za katere niso več našli prostora v svoji garderobi.

Organizatorji želijo še zlasti v predprazničnem času opozoriti na nepremišljeno nakupovalno mrzlico in predlagati, da namesto kupcev postanemo izmenjevalci, kar je cenejša, preprostejša in bolj okolju prijazna rešitev. Na dogodku je našlo nove lastnike okoli 50 kosov oblačil in kosov nakita, preostalih 40 kosov pa bodo organizatorji predali organizaciji Kralji ulice in uporabili za nadaljnje projekte.  Eden od njih je Tovarna dela, v okviru katerega bodo prihodnje leto s partnerji ustanovili socialno podjetje Tovarna dela – Tekstil.

Organizatorji društvo Ekologi brez meja so se organizacije dogodka lotili na podlagi dejstva, da v Sloveniji odvržemo med 12 in 14 kg tekstilnih odpadkov na prebivalca oziroma skoraj 30 milijonov ton na leto, med katerimi pomemben delež predstavljajo oblačila. Med njimi je seveda tudi del oblačil, ki bi bila primerna za ponovno uporabo. Že samo ime 3Redarilna izmenjava pove, da gre za eno od možnih variant prenosa razvpitih 3 R – reduce, re-use, recycle – v vsakodnevno prakso.

Modna oblikovalka in članica društva Ekologi brez meja Barbara Živčič je povedala: »Koncept je čisto preprost, saj temelji na blagovni izmenjavi, ki smo jo ljudje poznali preden smo uvedli denar: vsak na primer prinese 3 kose svoje garderobe, ki se jih je naveličal, jih odda na mizo in s tem dobi pravico vzeti enako število poljubnih kosov, ki so jih prinesli drugi udeleženci.«

Vsakega povabljenca so organizatorji pozvali, naj garderobo za izmenjavo prinese v vrečkah za večkratno uporabo in ne v plastičnih. Kot so še poudarili, izmenjava ni mišljena kot poskus ustvarjanja nove modne muhe, ampak predstavlja eno od bolj trajnostnih praks pri boju z odpadki, ki jo je možno razširiti tudi na druga področja in je še posebej primerna tudi za ožje prijateljske kroge. Ekologi brez meja tako skušajo opozoriti tudi na življenjski krog kupljenih izdelkov in njihove vplive na okolje. Pomembno je, da preverimo, kakšen je  ogljični odtis izdelka, koliko pesticidov, nafte, kemikalij in podplačane delovne sile ali morda trpinčenja živali je bilo potrebno za izdelavo npr. bombažne majice, ki jo kupimo in potem uporabljamo 3 mesece. Ali je nakup smiseln in potreben, lahko ocenimo samo na podlagi tovrstnih razmislekov.

Preostanek oblačil, približno 40 kosov puloverjev, hlač, kril, srajc in bluz,, pokrival, majic s kratkimi in dolgimi rokavi ter 4 pare obuval in 5 ogrlic, ki jih izmenjevalci včeraj niso odnesli, bodo Ekologi brez meja predali Kraljem ulice in uporabili v prihajajočem projektu Tovarna dela – Tekstil.

O projektu Tovarna dela – Tekstil

3Redarilna izmenjava, ki je v organizaciji društva Ekologi brez meja potekala drugič, je napoved projekta Tovarna dela – Tekstil, v katerem bodo partnerji ustanovili socialno podjetje s tekstilno dejavnostjo za zbiranje, sortiranje, čiščenje in predelavo rabljenega tekstila za nadaljnjo reciklažo ter prodajo rabljenih oblačil.

V socialnem podjetju bodo zaposlitev našli predstavniki dveh ranljivih skupin brezposelnih, iskalci prve zaposlitve in brezposelne osebe, starejše od 50 let. Projekt bo prispeval k širitvi socialnih storitev v Sloveniji in reševanju zaposlitvene problematike ranljivih ciljnih skupin, hkrati pa bo prispeval k zmanjševanju odpadkov, saj tekstilu, ki bi ga sicer odvrgli, daje novo dodano vrednost. Potrošniki bodo s svojim okolju prijaznim nakupom podpirali tako okoljske tehnologije kot vrednote, kot sta znanje in talent.

Osnovna ideja projekta Tovarna dela – Tekstil

Tovarna dela – Tekstil je vzpostavitev učinkovitega sistema zbiranja rabljenih oblačil, odprtje obrata, kjer se bo zbran tekstil ločeval, opral in popravil ter odprtje trgovine z rabljenimi oblačili v Ljubljani. Projekt gradi na konceptih socialne vključenosti, okoljevarstva in prostovoljstva ter povezuje nevladne organizacije, regionalne institucije ter zasebni sektor.

Partnerji projekta Tovarna dela – Tekstil so:

Mladinski center Dravinjske doline (prijavitelj), Društvo za razvoj socialnih programov in socialnega podjetništva – DSP Center, Zadruga Dobrote, Društvo Ekologi brez meja, Okoljski raziskovalni zavod s pridruženimi partnerji občino Ravne na Koroškem, Združenje oblikovalcev, arhitektov in rokodelcev Grupa, Zavod Pika.

Primer dobre prakse – Les Petits Riens (Belgija)

V projektu Tovarna dela – Tekstil se bodo partnerji navezali na primer dobre prakse iz tujine, in sicer na znanje in dolgoletne izkušnje nevladne organizacije Les Petits Riens iz Belgije, ki že 70 let deluje na področju zbiranja rabljenega tekstila (in drugih predmetov), ki mu ponovno vrača vrednost skozi procese čiščenja ter popravljanja ter ga prodaja v svojih trgovinah z rabljenim tekstilom in zaposluje socialno izključene osebe. Z dobičkom od prodaje rabljenega tekstila in drugih predmetov financirajo socialne dejavnosti podjetja in aktivnosti, ki imajo namen prispevati k zmanjševanju socialne izključenosti in revščine.

VZVODI ZA PROJEKT TOVARNA DELA – TEKSTIL

• Svetovna proizvodnja novega tekstila povzroča velike vplive na okolje (zmanjševanje vodnih virov, uporaba pesticidov in insekticidov, sežig nerecikliranega tekstila povzroča povečanje emisij ogljikovega dioksida …).
• V celotni strukturi komunalnih odpadkov, ki jih proizvedejo gospodinjstva, predstavljajo tekstilni odpadki 3 %. V Sloveniji tako odvržemo med 12 in 14 kg tekstilnih odpadkov na prebivalca oziroma skoraj 30 milijonov ton na leto, med katerimi pomemben delež predstavljajo oblačila. Med njimi je tudi del oblačil, ki bi bila primerna za ponovno uporabo.
• V Sloveniji nimamo sistemsko urejene možnosti oddaje še uporabnih oblačil, ljudje veliko večino odvržejo kot odpadke v zabojnike ali naravo, del, ki ga zberejo humanitarne organizacije kot npr. Rdeči Križ in Karitas je zanemarljiv v primerjavi s celotno količino tekstilnih odpadkov, ki se proizvedejo v Sloveniji.
• Socialno podjetništvo je v Sloveniji omejeno na delovanje invalidskih podjetij, ki zaposlujejo malo manj kot 15.000 delavcev, vendar je to še daleč od potenciala socialnega podjetništva, katerega poslanstvo je reintegracija in spodbujanje enakih možnosti ter socialnega vključevanja. Zakon o socialnem podjetništvu je v fazi priprave zakona.
• Projekt s svojo dejavnostjo in aktivnostmi dodatno podpira izvajanje nacionalnih ukrepov in mehanizme pri vstopanju ciljne skupine na trg. S spodbujanjem razvoja socialnega podjetništva in zaposlitvenih programov, ki so tržno a neprofitno naravnani, ustvarja nova delovna mesta za ranljive skupine. S svojo dejavnostjo širi razvoj socialnih storitev v Sloveniji in s tem razvija in udejanja inovativen pristop k reševanju zaposlitvene problematike ranljivih skupin, hkrati pa rešuje okoljsko obremenjenost in zmanjšuje količino odpadkov, saj tekstilu, ki bi ga sicer odvrgli, daje novo dodano vrednost.

Naprej »