Na sledi plastičnih odpadkov – od Brooklyna do kanala Beagle

Tihooceanski “otok smeti” in njegovo preobremenitev s plastičnimi naplavinami so znanstveniki zabeležili že dolgo časa nazaj. Kljub temu pa je zelo malo znanega o opaženih plastičnih delcih v oddaljenih krajih, kot je kanal Beagle na skrajnem jugu Čila. Skupina znanstvenikov in predstavnica “sesalnikov iz morja” (Vac from the Sea), Brit Liggett, so se pravkar vrnili s pomorske odprave organizacije 5 Gyres. Na odpravi so preučevali plastične delce, ki so jih našli na skrajnem koncu sveta.

Brit Liggett, 26-letnica iz predela Brooklyn v New Yorku, je pisateljica bloga o okoljskih vprašanjih. Na globalnem natečaju je bila izbrana za novo članico posadke jadrnice Sea Dragon. Skupina se je podala na odpravo organizacije 5 Gyres, ki se ukvarja s preučevanjem plastičnih odpadkov. Natečaj je bil izpeljan v sklopu mednarodnega projekta Sesalniki iz morja (Vac from the sea), katerega pobudnik je podjetje Electrolux. Namen projekta je povečati ozaveščenost o globalnem onesnaževanju morja s plastiko. Po zaključku jadranja skozi kanal Beagle, so udeleženci odprave prišli do cilja – čilenskega mesta Valdivia.

Če plastika lahko pride sem, lahko pride vsepovsod

Plastični odpadki lahko najdejo svojo pot tudi do najbolj neobljudenih krajev sveta. V zalivu Caleta Lamento del Indio, oddaljenem več kilometrov od najbližje naselbine, se plovila le redko zasidrajo, zaradi česar kraj ljudem skorajda ni izpostavljen. Kljub temu so člani posadke na obrežju odkrili različne plastične odpadke, kot so sodi za olje in majhne kose plastike. Vse te naplavine so tokovi pripeljali čez prostrane oceanske vode.

5 Gyres je organizacija, ki svoje praktično delo posveča zmanjševanju in preprečevanju onesnaževanja svetovnih oceanov s plastičnimi odpadki. Kanal Beagle je, tako kot veliko drugih območij svetovnih oceanov, še neraziskan v smislu odkrivanja vrst plastike. Dotična odprava je le majhen del večje raziskovalne poti, ki se je pričela na brazilskem otoku Ilha Grande. Organizacija 5 Gyres je na preteklih odpravah naletela na povsem nepričakovane predmete, kot so kolesa rolerjev in plastika iz nabojnikov šibrovk.

Brit Liggett je med potekom odprave napisala več objav za njen blog Sesalniki iz morja. Poročala je o krajih na njihovi poti, o postopkih raziskav in o življenju na krovu.

Predmet zanimanja raziskovalcev so obstojni organski onesnaževalci, tako imenovani POP-i, katere je zaradi oceanskih tokov in prenašanja po zraku mogoče najti po vsem svetu. Zaidejo lahko celo v kraje, kot je Megallanova ožina v Čilu, kamor je do sedaj stopila le peščica ljudi. Preučevanje prisotnosti kemikalij na različnih območjih in analiza zbranih vzorcev lahko pripomoreta k iskanju nahajališč plastike, raziskovanju njenga izvora in načinu raznašanja plastike s pomočjo morskih tokov. Anna Rotander, članica posadke in znanstvenica na švedski univerzi Örebro, je za blog povedala naslednje:

»Kemikalije, ki jih iščemo so izjemno močne in se ne razgradijo, zaradi česar imajo edinstvene lastnosti. Uporabljajo jih pri izdelavi neprepustnih oblačil, teflonskih ponev in voska za podmazovanje smuči. Nahajajo se tudi v čistilih in gasilni peni. Radi bi izvedeli ali so kemikalije prisotne tudi v območjih, kjer se kopičijo plastični odpadki.«

Nato je udaril cunami

Besneče nevihte, jadranje ob ledeno modrih ledenikih in radovedni delfini, poskakujoči ob trupu jadrnice, so vsi bili del neverjetnega potovanja. Najjužnejši del Južne Amerike vsekakor ni znan po mirnih vodah. Cunami, ki ga je povzročil potres na Japonskem, je udeležencem odprave tekom potovanja prinesel nepričakovano izkustvo. Njihova jadrnica Sea Dragon je bila prisiljena ostati v zavetju – v majhnem zalivu se je skrivala 36 ur, preden je lahko nadaljevala svojo pot do cilja.

Dnevnik potovanja

Preberite Britin dnevnik z odprave in izvedite več o projektu »sesalniki iz morja« na spletni strani: www.vacfromthesea.com

O projektu Vac from the Sea (Sesalniki iz morja)

Da bi dvignil ozaveščenost o okoljskih problemih s plastičnimi odpadki, je eden izmed največjih proizvajalcev gospodinjskih aparatov Electrolux, s pomočjo prostovoljcev in okoljskih organizacij zbral plastiko iz Tihega, Atlantskega in Indijskega oceana ter iz  Sredozemskega, Baltskega in Severnega morja in jo spremenil v edinstvene sesalnike. Globalna iniciativa si prizadeva za dvig pozornosti o problemu onesnaženja svetovnih oceanov s plastiko in obenem za boj proti pomanjkanju reciklirane plastike, ki je potrebna za proizvodnjo trajnostnih gospodinjskih aparatov.

Naše mišljenje delimo z vami na: www.electrolux.si.

Ali barva oceanov vpliva na nastanek orkanov?

Morda se zdi smešno, vendar nove študije kažejo na to, da barva ocenov lahko vpliva na nastanek orkanov.
Simulacija spremembe barve oceanov v eni izmed regij severnega Pacifika je znižala nastanek orkanov za kar 70 %. Na podlagi tega znanstveniki sklepajo, da na nastanek orkanov drastično vpliva klorofil, ki daje barvo oceanom.

Raziskovalec, ki sodeluje v sklopu laboratorijev National Oceanic and Atmospheric Administration’s Geophysical Fluid Dynamics je povedal, da so znanstveniki mnenja, da je morje zelenkaste barve in ne modre, tako kot ponavadi pravimo.

V študuji, ki bo kmalu v celoti tudi objavlena bodo znanstveniki opisali kako upad koncentracije klorofila in ustrezno obarvani oceani lahko povzroči upad nastanka orkanov v ‘barvno osiromašenih’ predelih oceanov.

Nafta Mehiškega zaliva globoko zakoreninjena v ekosistemu

Raziskovalci z Univerze v Južni Floridi so odkrili nafto v sistemu planktona v severnem delu Mehiškega zaliva.

Kot vsi vemo se s planktonom prehranjuje veliko rib in drugih morskih živali, zato je od zdrave populacije planktona odvisnih mnogo življenj. Ribe, ki bodo takšen plankton zaužile bodo seveda posledično dobile v svoj sistem naftne delce.

Ker pa se s planktonom prehranjujejo v večini manjše ribe, katere pa velikokrat končajo kot hrana večjim ribam, pa seveda to pomeni, da se bo naftna kontaminacija prenesla na še več živali. To pa v končni fazi lahko pomeni, da zna na koncu nafta priti tudi do človeka.

Sicer oblasti trdijo, da za enkrat te bojazni še ni, vendar pa bo glede na količino iztočene nafte, to vsekakor postala realnost in ne le domneva.

Živali v Mehiškem zalivu prekrite z nafto

Novinarka televizijske hiše NBC si je ogledala posledice, ki ga lahko naftno izlitje povzroči na močvirjih Mehiškega zaliva. Še pred nedavnim so bila ta močvirja polna življenja, sedaj pa so prekrita z nafto.

Čeprav se je ta katastrofa zgodila več tisoč kilometrov stran od nas, je vseeno pomembno, da se zavedamo kakšno ceno plačuje narava za to, da lahko mi živimo svoja luksuzna življenja.

Ogrožene živali si lahko pogledate v naslednjem video posnetku:

Primerjava neviht na Zemlji in Jupitru

Za razliko od neviht, ki divjajo po Jupitru, so nevihte na Zemlji posledica oceanov ter gorovja.

Znanost kot navadno podatke, pridobljene na Zemlji primerja s podatki, ki jih dobi drugod po vesolju. Skupina znanstvenikov pa se je osredotočila na primerjavo neviht, ki se odvijajo na Zemlji in tistih, ki so na Jupitru.

Računalniška simulacija, ki je upodobila Zemljine nevihte v različnih formacijah je pripeljala znanstvenike do tega, da so odkrili, da obstaja primerljiv efekt na nevihtah, ki jih povzročijo oceani ter gore.

Do tega so prišli z računalniškimi poskusi, kjer so najprej upodobili Zemljo s statičnimi oceani, ki so shranjevali in oddajali toploto, vendar pa je niso prenašali. Potem pa so temu modeli dodali druge elemente, dokler niso dobili realistične podobe Zemlje. Na podlagi tega so lahko raziskali individualne posledice dinamike oceanov ter orografije na potek neviht. Nevihte naj bi se tako držale tistih območji, kjer so vrtinci, ki posledično povzročajo ekstra-tropične ciklone. Vendar pa takšnega pojava ne najdemo na Jupitru. Tam nevihte sledijo planetu simetrično na zemljepisnih širinah.

Asimetrične pojave neviht na Zemlji naj bi zato povzročali oceani ter gorovja oziroma oblika samega gorovja. Strokovnjaki so torej šele sedaj dokazali, da kombinacija obeh dejavnikov vpliva na vreme, ki ga poznamo na Zemlji.

Podvodni robot, ki mu ne zmanjka energije

Najnovejši NASIN robot lahko vozi ali plava kolikor dolgo želi, saj ga poganja neomejeni vir energije – temperatura oceana.

Robotizirana boja uporablja toplotno energijo vsakič, ko se pomakne iz hladnega globokega morja v bolj toplo morje, ki je na površju.

Solo-Trec potapljač je naredil že več 500-meterskih potopov v bližini obale na Havajih, pri čemer je zbiral informacije o slanosti vode in tokovih oceana. Robot je opravil tri potope na dan, med katerimi se je ves čas polnil samo s pomočjo že prej omenjene tehnologije.

Robot je opremljen z cevmi, ki so napolnjene z oljem in jih obdaja prostor, ki je napolnjen z voskom, ki preide v tekoče stanje takoj, ko se robot premakne v bolj toplo vodo. Utekočinjen vosek se nato razširi in pri tem potisne olje iz cevi v notranji del boje, kjer je se shrani pod velikim pritiskom. Olje se nato sprosti, kar požene generator, ki napolni baterije.

Ta proces proizvede kar 1.6 Wh energije, kar poganja funkcije boje, kot na primer pogon, GPS sprejemnik in senzorje ter oddajnike.

NASA pa tudi načrtuje, da bo izdelala več podobnih robotov, ki bodo nadzorovali različne oceanske spremenljivke.

Kako lahko pomagamo oceanom?

Onesnaženost oceanov postaja vedno večji problem, pa če si priznamo ali ne. Ljudje smo sedaj verjetno posegli v že skoraj vsak kotiček narave in ga dobesedno uničili, čeprav nehote.

Zato je dobro vedeti, kaj storiti, da bi preprečili dodatne katastrofe. Seveda pa je potrebno začeti z majhnimi koraki, saj lahko ti pripomorejo ogromno.

Ne smetite

To je ogromen dejavnik, ki znatno pripomore k onesnaženim oceanom. Čeprav se nam morda zdi to neverjetno, pa je realnost takšna, da večina smeti, ki jih odvržemo, ob nalivih pristane v odtokih, ki se zlivajo v reke. Te pa se na koncu seveda vedno iztečejo v morje, kamor pa s seboj prinesejo tudi veliko smeti, ostale pa pristanejo na obrobjih rek.

Imejte svoj moto

Zapomnite si moto: “zmanjšajte, ponovno uporabite, reciklirajte“. S tem lahko prav tako pripomorete k bolj čistem okolju.

Povečajte svojo ozaveščenost o kanalizaciji

Vse kar se izteče v odtoke, ponavadi najde pot do oceanov. To pa je seveda lahko potencialno nevarno, če v odtoke zlivate kemikalije, ki tja nikakor ne sodijo. Vse to pa kakorkoli pogledamo škoduje življenju v oceanih, saj lahko poveča število škodljivih bakterij, virusov, mutacij, …

Razumite nevarnost strupov

Strupeni onesnaževalci, ki so jih že povezali tudi s prirojenimi napakami divjih živali, lahko povzročijo rakava obolenja tudi pri človeku. Svinec in živo srebro, ki sta pogosto prisotna v truplih morskih živali, povzročata poškodbe živčevja in spolnih organov, kar prav tako postaja resen problem, saj ta pojav ni več tako redek.

Odkrili nov oceanski tok

Morski tokovi so ena izmed gonilnih sil vremena našega planeta, sedaj pa so japonski in avstralski znanstveniki odkrili nov morski tok v Indijskem oceanu.

Tok se nahaja približno 4200 km jugozahodno od Pertha v Avstraliji, po obsegu pa je enak štiridesetim Amazonkam in se nahaja približno tri kilometre pod morsko gladino.

Morje okoli Antarktike dobi zadostne količine kisika

Tok nosi z kisikom bogato vodo do področja blizu Antarktike in se nato spusti globoko pod mosrko gladino. To pa je pomemben podatek, saj sedaj znanstveniki vedo, da tudi globoko morje Antarktike dobi dovolj kisika, ki je seveda pomemben za življenje v morju.

Vplivi morskih tokov na vreme

Kot že omenjeno, morski tokovi skrbijo za vremenske razmere na Zemlji s transportom in porazdelitvijo toplote in ogljikovega dioksida. Globokomorski tok vzdolž planote Kerguelen je tako del globalnega sistema morskih tokov ki določajo, koliko toplote in ogljika lahko oceani vsrkajo.

Sedaj bodo lahko strokovnjaki še bolj podrobno razumeli in raziskali vpliv globalne mreže morskih tokov in njihove vplive na vreme in življenje.

Naprej »