Primerjava neviht na Zemlji in Jupitru

Za razliko od neviht, ki divjajo po Jupitru, so nevihte na Zemlji posledica oceanov ter gorovja.

Znanost kot navadno podatke, pridobljene na Zemlji primerja s podatki, ki jih dobi drugod po vesolju. Skupina znanstvenikov pa se je osredotočila na primerjavo neviht, ki se odvijajo na Zemlji in tistih, ki so na Jupitru.

Računalniška simulacija, ki je upodobila Zemljine nevihte v različnih formacijah je pripeljala znanstvenike do tega, da so odkrili, da obstaja primerljiv efekt na nevihtah, ki jih povzročijo oceani ter gore.

Do tega so prišli z računalniškimi poskusi, kjer so najprej upodobili Zemljo s statičnimi oceani, ki so shranjevali in oddajali toploto, vendar pa je niso prenašali. Potem pa so temu modeli dodali druge elemente, dokler niso dobili realistične podobe Zemlje. Na podlagi tega so lahko raziskali individualne posledice dinamike oceanov ter orografije na potek neviht. Nevihte naj bi se tako držale tistih območji, kjer so vrtinci, ki posledično povzročajo ekstra-tropične ciklone. Vendar pa takšnega pojava ne najdemo na Jupitru. Tam nevihte sledijo planetu simetrično na zemljepisnih širinah.

Asimetrične pojave neviht na Zemlji naj bi zato povzročali oceani ter gorovja oziroma oblika samega gorovja. Strokovnjaki so torej šele sedaj dokazali, da kombinacija obeh dejavnikov vpliva na vreme, ki ga poznamo na Zemlji.

Snežna nevihta nad vzhodno obalo Amerike

Fotografija prikazuje snežno nevihto, ki jo je posnela NASA decembra 2009. Nevihta je za seboj pustila pol metra snega, v nekaterih predelih vzhodne obale pa še več.

NASA je posneto fotografijo opisala:
Nasin spektrodiometer (MODIS) na nasinem plovilu Aqua, je naredil ta posnetek zaliva Chesapeake 20. decembra, ko so se oblaki že razblinili. Snežna odeja, ki je pri tem nastala pa lepo prikazuje naravno pot, ki sta jo ubrali reki Potomac ter Susquehanna, ki pritečeta iz Appalachianskih gora.

Avgust naznanja prihod sezone orkanov

Avgust, september in oktober so meseci, ki so že postali znani po povišani aktivnosti orkanov.

Leta 2008 je sezona orkanov podrla kar nekaj rekordov: orkan Bertha kot najdaljši časovno trajajoči orkan ter tropska nevihta Alma, ki je bila najbolj vzhodno zabeležena nevihta, ki kdaj je divjala po Pacifiku.

Prav tako ne smemo pozabiti štirih neviht, ki so pustošile po Zemlji in povzročile ogromno smrtnih žrtev: (že omenjena) Alma, Gustav, Ike in Paloma. Od tega je Gustav povzročil za 4 miljarde dolarjev škode in skupno zahteval 189 življenj. Orkan Ike pa je zahteval 100 življenj in 19 miljard dolarjev škode.

Kaj nas čaka v tem letu?
Znanstveniki  še niso prišli do skupne odločitve, kako bodo podnebne spremembe vplivale na razvoj orkanov v sezoni 2009, vendar pa so dosegli dve najbolj verjetni napovedi za to sezono, in sicer: napovedujejo dokaj ‘normalno’ sezono orkanov za območje Atlantika s 25% tveganjem abnormale dejavnosti. Oceanografi in strokovnjaki za podnebne spremembe pa napovedujejo 70% možnost za:

• poimenovana neurja: 9-14
• orkane: 4-7
• močnejše orkane: 1-3

Seveda bi bilo nespametno zatiskati oči pred posledicami divjanja narave, zato imajo znanstveniki že v naprej pripravljena imena. Tu je le nekaj imen, ki so si jih zamislili za sezono 2009:

1. Ana
2. Bill
3. Claudette
4. Danny
5. Erika
6. Fred
7. Grace
8. Henri
9. Ida
10. Joaquin
11. Kate
12. Larry
13. Mindy
14. Nicholas
15. Odette
16. Peter
17. Rose
18. Sam
19. Teresa
20. Victor
21. Wanda

No, upamo da jih ne bo potrebno vseh uporabiti. Tropski cikloni dobijo imena šele, ko vetrovi presežejo hitrost 62km/h. Orkani pa so tropske nevihte, katere presežejo hitrost 120 km/h, pri čemer se za močnejše orkane šteje tiste, ki presežejo hitrost 180 km/h.