Bananina maska za obraz

Veliko je žensk, ki si izdelajo masko za obraz kar same, seveda pa so najboljše maske tiste, iz naravnih sestavin. Sicer pri naravnih maskah traja nekoliko dlje, da dosežemo željene rezultate, vendar pa na ta način ne vnašamo dodatnih kemikalij v telo.

Kaj potrebujete?
Za masko potrebujete eno banano, žlico medu, pol čajne žličke jojobinega olja, en beljak in žlico gline.

Priprava
V manjši posodi zmešajte jajčni beljak z jogurtom, jojobinim oljem, medom in na koncu dodajte še glino. Mešajte, dokler ne dobite gladke mase. V rugi posodi zmečkajte banano, dokler ne dobite iz nje mase brez koškov, ki jo nato vmešajte v prvo posodo.

Najbolje, da uporabite to masko v kopalni kadi ali kopalnici, saj jo nanesete na obraz, vrat in ramenski del, kjer jo pustite delovati 10 do 15 minut in nato odstranite z mokro toplo krpo.

Naravni pigmenti in kako jih pridobivamo

Danes je skoraj vsak naravni pigment zamenjal njegov sintetični brat. V tem članku brišem prah s police znanja o pridobivanju naravnih pigmentov in se vračam nazaj v preteklost, kjer so uporabljali iznajdljive, nenavadne in navdušujoče metode za barvanje tekstila, telesa in kasneje tudi kozmetičnih izdelkov.

Zgodovinsko gledano so bili naravni pigmenti pomemben del preteklosti. Pigmenti so osnova vseh barv, prva uporaba le-teh pa sega vse do prazgodovine, kjer so jih uporabljali za jamske poslikave. Takratni človek je barvo naredil iz mešanice oglja in sline ali živalske maščobe. Barve, ki so jih uporabljali, so bile črna, rumena (limonit), rdeča (hematit ali pečen limonit) in bela (kaolin gline, sežgane školjke, mavec v prahu ali kalcijev karbonat v prahu). Skozi tisočletja, so se naučili pridobivati širšo paleto barv.

Kako pridobivamo naravne pigmente?

Modra paleta
Temno modra indigo barva je bila v zgodovini priljubljena in zelo razširjena. Že majska kultura nam priča o uporabi modre barve, prav tako pa so bili Egipčani znani po »egiptovsko modri«. Pridobivali so jo z vrenjem sivo-zelenih listov in stebla več kot trideset sorodnih rastlin, vključno z zdravilnim indigo grmičevjem. Modro lahko pridobite tudi iz prahu azurita, prahu lapiza, račjega iztrebka in določene vrste gline.

Rdeča paleta
Globoko rdeča barva je narejena iz samičinega telesa hrošča, imenovanega škrlat. V antiki so rdečo pridobivali iz hrošča, podobnega škrlatu (Kermes vermilio). Rdeči pigment velja za enega izmed najstarejših pigmentov, ki so ga uporabljali v Egiptu, Grčiji in na Vzhodu. Pigment iz hrošča je kot barvilo za hrano na voljo še danes, saj je eden izmed redkih rdečih pigmentov, ki je dovolj varen za uporabo v prehranjevalni industriji.

Rdečo pridobivajo tudi iz smole španskega trsta, ki se uporablja predvsem kot barvilo v lakih. Druga vira rdeče sta še korenina rumene lakotnice in kri.

Namig: Ključ pridobivanja rdečega pigmenta iz korenine rumene lakotnice je v tem, da je potrebno korenine posušiti. Ko je le-ta suha, se prepričajte, da ste iz nje dobro sprali morebitno blato. Suhe korenine zmeljite v fin prah in pigment je narejen.

Zelena paleta
Zelen pigment se pridobiva iz več vrst trav. V preteklosti so usnje barvali tako, da so svežo travo zvili v klobčič in jo neposredno drgnili po usnju. Odtenek zelene se razlikuje glede na vrsto in vsebnost vode v travi. Prav tako bodo pretolčeni listje rastlin, ki vsebujejo klorofil, dali zeleno barvo. Vir zelene barve za vaše ustvarjanje pa lahko poiščete tudi v prahu iz alg.

Rumena paleta
V rimskih časih so rumen ali zelen pigment pridobivali iz soka peteršilja, rastlin ali različnih jagod. Pigment iz suhih jagod krhlika je bil še posebej priljubljen v 18 stoletju.

Zlato-rumen odtenek so pridobivali tudi iz kravjega urina. Krave so se prehranjevale izključno z listi mana. Urin so izpareli in preostalo usedlino ročno oblikovali v kroglice, ki so jih predelali v pigment. Tako pridelan pigment je bil dosegljiv v Angliji vse do leta 1921.

Svetlo rumen pigment pridobivajo tudi iz smole različnih vrst drevesa, imenovanega Garcinin. Smola se nabira tako, da v lubje zarežejo brazde, sok ki teče ven, se posuši v temno rjave kepice, ki jih zmeljejo v prah in obdelajo s topilom za pridobivanjem pigmenta iz smole. Poleg naštetih možnosti se rumena pridobiva tudi iz korenin kislice, ruja in rumene gline.

Rjava paleta
Rjavo so pridobivali iz notranje skorje hrasta, imenovanega Quercus tinctoria, ki raste v predelih Severne Amerike. Rjava, pridobljena iz hrasta, je bila priljubljena v 18. in 19. stoletju. Temno rjavo barvo se pridobiva iz črnila sip, ki jih v glavnem najdemo v jadranskem morju. Rjavo se prav tako pridobiva iz pudra lesenca, ki je slabše razredno oglje. Pogosto ga mešajo z vodo in medom, slednji naj bi barvo ohranjal mehko. Posledično je barva enostavnejša za mešanje in se bolje prime na površino. Še en vir rjave so lupine, v katerih se skriva oreh. Iz lupine ameriškega oreha pa dobite svetlo rjavo barvo.

Namig: V vrelo vodo dajte čebulne lupine. Vanjo namočite kos blaga ali volne, ki jo želite obarvati rjavo. Ne pozabite na barvanje pirhov s čebulnimi olupki.

Črna paleta
Črne pigmente so pridobivali iz ogljika sežganega lesa (npr. vinske trte), v sodobnem času pa predvsem s sežiganjem premoga ali katrana. Črna se prav tako pridobiva s počasnim upepeljenem slonove kosti ali kosti v pečici. Ta postopek daje nekoliko drugačen odtenek črne.

Bela paleta
Belo lahko pridobite iz krede, mavca, prav tako pa iz kosti ali rogov, ki dajejo rahlo belo rumenkasto odtenek.

Barva za slikane

Če si želite zmešati svojo barvo, uporabite zgornje ideje in možnosti za pridobivanje pigmenta in le-tega zmešajte z vodo. Če želite, da se barva dlje časa obdrži na površini, uporabite vezivno sredstvo. Tako narejeno barvo lahko shranite v stekleničko za dlje časa.

Za uporabo vezivnega sredstva obstaja preprosto pravilo: sredstvo naj bo po sestavi čim bolj podobno zmesi, h kateri boste vezivo primešali. Če je osnova pigmenta glina, ne potrebujete vezivnega sredstva, ampak jo le zmešajte z vodo.

Skozi zgodovino se je kot vezivno sredstvo uporabljalo slino, kostno maso, živalske maščobe, na primer medvedjo maščobo, kaktusov sok (pušča zeleno barvo), beljak, rastlinski sok in urin.

Zanimivo vezivno sredstvo je tudi juka, rastlinsko milo, ki vsebuje saponin. Juko so uporabljali Indijanci, a ne le kot detergent, temveč tudi kot vezivno sredstvo za barvo. Korenine juke, ki so jih namočili v malo vode in pustili čez noč, so vsebovale največ saponina. Korenine so nato zmleli in iz njih iztisnili tekočino.

Če se odločite za ustvarjanje z naravnimi pigmenti, se nikar ne omejite na zgoraj napisane predloge. Narava nam ponuja široko paleto barv in načinov, iz katerih jih pridobivamo. Zato raziskujte, preizkušajte in kar je najpomembnejše – packajte!

Eva Žnidar

Prehranska terapija zdravi bolezni

Prehranska terapija  združuje znanost  z naravno medicino in zdravi brez zdravil. Ukvarja se s telesom kot celoto in išče vzroke za težave in ne le simptomov,kot je to pri tradicionalni medicini.

Prehranska terapija temelji ne znanosti, da je bolezen posledica prehranskih nepravilnosti v naši prehrani, ki se kopičijo v daljšem časovnem obdobju. Telo ima prirojeno inteligenco in sposobnost, da se pozdravi samo, če mu damo primerno hrano. Mnogi od nas smo prehranske nepravilnosti podedovali od naših staršev, ne da bi se tega zavedali.

Prehranska terapija je rastoči del področja alternativne medicine, tako kot akupunktura, naturopatija in kiropraktika. Telo se želi pozdraviti celostno – telo, kot celoten sistem, ne pa kot vsota njegovih delov in ne samo kot zdravljenje simptomov. Osnovna filozofija prehranske terapije je preprosta: nešteto zdravstvenih težav, ki danes pestijo sodobni svet je rezultat slabih temeljev fiziološkega telesa. To je predvsem posledica slabe prehrane in kroničnega stresa. Naloga prehranskega terapevta je spremeniti slabe navade. Pomembna je izbira hrane, njena priprava, pa tudi dodajanje ustreznih prehranskih dopolnil. Naloga prehranskega terapevta je tudi izobraževanje ljudi na tem področju. Pomembno je obveščanje in pravilno usmirjanje ljudi o novih izsledkih, študijah in raziskavah vodilnih svetovnih prehranskih organizacij in inštitucij.

Prehranski terapevt (NTP), ne samo izobražuje svoje stranke o prehrani in prehranjevanju, temveč natančno oceni vsakega posameznika. Niti dva človeka si  nista podobna. Ocena vsakega posameznika temelji na biokemični individualnosti in to nam omogoča individualen pristop in individualno terapijo.

Naravna prehranska terapija (NPT) upošteva celotno sliko telesa in ne le simptomov bolezni. Dejanski problem ni le v simptomu bolezni. Dejansko iščemo korenine, osnovni vzrok za težave. Na primer, menimo, da debelost ni toliko bolezen, kot je vrsta hormonskih neravnovesij. Ustvariti je potrebno ravnotežje v telesu na naraven način in različen za vsakega posameznika. Takoj ne bomo posegli po zdravilih, vendar je potrebno razumeti, da je včasih lahko tudi zdravilo nujen ukrep. Velikokrat se lahko telo samo pozdravi, če smo potrpežljivi in če se stranka in terapevt podpirata ter dopolnjujeta. Priporočamo uravnoteženo prehrano z nepredelano hrano brez umetnih dodatkov. Paziti je treba na prebavo, krvni sladkor, ravnovesje mineralov in maščobnih kislin. Ne smemo pozabiti na vnos zadostne količine tekočin.

Pri odpravljanju stresa se lahko vključuje joga, fizično delo, meditacija, vedenjska terapija ali katero koli druga metoda, ki pomirja psiho in izboljšuje splošno zdravje.

Kdo ima lahko koristi od prehranske terapije?

Žalostno je dejstvo, da je zdaj skoraj nemogoče dobiti vse potrebne hranilne snovi iz hrane. Naša zemlja je izčrpana, naša hrana je zelo predelana in naše okolje je polno strupov. Večino bolezni je mogoče preprečiti. Naš zdravstveni sistem je drag in naši zdravniki nimajo dovolj časa ali energije, da bi nam pomagali. Veliko časa, denarja in znanja je potrebnega za to, da iščemo odgovore za svoje težave. Vendar pa obstaja upanje in prehranska terapija je učinkovit naravni pristop v sodelovanju z zdravnikom, ki mu lahko zaupamo. Konec koncev smo sami odgovorni za lastno zdravje in veliko bomo naredili že s tem, da bomo dovolj ozaveščeni in bomo sledili najnovejšim prehranskim raziskavam.

Veliko strank  trpi zaradi depresije, nihanja razpoloženja, slabe prebave. Nekateri celo povedo, da je to normalen proces staranja, vendar temu ni tako in večino težav lahko odpravimo. Prehranski terapevt lahko pomaga odkriti dejanski vzrok za osnovni problem in s prehransko terapijo lahko uredimo ravnotežje telesa, prebavno neravnovesje, uredimo krvni sladkor, diabetes, odpornost na inzulin, alergije, težo,depresijo, bolečine v sklepih, PMS in splošna razstrupljanja, da naštejemo samo nekatere .

Še ena prednost: To je cenovno veliko bolj ugoden način zbiranja informacij o svojem telesu, saj je preventiva vsakomur bistveno bolj dostopna .

Prehranska terapija je bistveni sestavni del celovite zdravstvene oskrbe zahodnega sveta, vedno bolj uveljavljena pa je tudi pri nas. Z upoštevanjem individualne prehranske terapije se lahko bistveno izboljša zdravje in kakovost življenja posameznika. Poleg prehranske terapije poteka tudi svetovanje strankam o spremembi življenjskega sloga, ki je potreben za dolgoročno ureditev prehranskih navad.

Kaj prehranska terapija vključuje?

1. Analizo dosedanjega prehranjevanja, analiziranje dosedanjega zdravstvenega stanja z vključujočo analizo zakisanosti, morebitnih težav in bolezni
2. Načrtovanje in izvajanje prehranske terapije prilagojeno posamezniku in njegovim željam, pripravo priporočenih jedi oz. jedilnikov prilagojenih za individualno osebo, glede na starost, spol, težave in želje posameznika, vse priporočene smernice so podprte z najnovejšimi dokazi in študijami vodilnih svetovnih prehranskih organizacij in združenj, ki združujejo priznane zdravnike, farmacevte, naturopate, dietologe, nutriciste, fizike in druge znanstvenike. Indivudualni pristop k vsakemu posamezniku je bistvenega pomena, saj smo si med seboj zelo različni in ni vsaka “zdrava” hrana primerna za vsakogar ter za vsako bolezen.
3. Spremljanje in ocenjevanje napredka posameznika v nadaljnih obiskih

Prehranska terapija in druge prehranske storitve so primerne kot preventiva oz. za že obstoječe različne bolezni, težave in simptome:

• Bolezni srca in ožilja
• Diabetes: tipa 1, tipa 2, med nosečnostjo
• Preprečevanje bolezni: splošno dobro počutje
• Celiakija, ciroza, Crohnova bolezen
• Alergije na hrano, HIV / AIDS
• Onkološki bolniki
• Pljučne bolezni
• Ledvične bolezni
• Težave s težo, motnje prehranjevanja
• Zdravje žensk: nosečnost, osteoporoza, slabokrvnost
• Hormonsko neravnovesje

Prehranska terapija temelji na prepričanju, da hrana, kot jo je predvidela narava, zagotavlja vse potrebne komponente ( maščobe, vitamine, minerale in encime), ki so potrebne za ohranjanje oz. povrnitev optimalnega zdravstvenega stanja. Že Hipokrat je rekel: » Naša hrana je naša medicina in naša medicine je naša hrana.«

Vsekakor posebne zdravstvene težave zahtevajo posebno zdravljenje, pa vendar je ob tem nujno upoštevanje priporočene prehrane in prehranske terapije. Zdravniki in zdravstveni delavci se pomena zdrave prehrane vedno bolj zavedajo tudi pri nas, v tujini pa so prehranske terapije kot preventiva oz. kurativa že ustaljena praksa.

Prehranska terapija je zelo priporočljiva in koristna tudi za vse tiste, ki nimajo posebnih bolezni, vendar si želijo ohraniti dobro zdravje in počutje.

To je varna in priporočena terapija, primerna za vse starosti, predvsem pa brez negativnih stranskih posledic. (razen tega, da se počutite in izgledate bolje J

Prehranska terapija je holistična veja medicine; prehrana kot ključ do dobrega zdravja je temeljno načelo, ki se uporablja od časa znanega grškega zdravnika in ustanovitelja zahodne medicine, Hipokrata, kot pomoč ljudem vseh starosti, da ostanejo na vrhuncu svojega počutja, energije in vitalnosti. Danes igrajo nova znanstvena spoznanja o prehrani pomembno vlogo v praksi prehranske terapije, kot preventivne in kurativne medicine.

Hiter tempo s katerim živimo in delamo  nas potiska v kulturo, kjer je kakovost hrane drugotnega pomena. Prehranjevanje na delovnem mestu, med potjo, pod pritiskom, zanika namen in vlogo hrane. Moderni supermarketi so založeni z veliko v naprej pripravljenimi jedmi, z zelenjavo in sadjem polnim kemikalij in pesticidov, z ogromno ponudbo mlečnih izdelkov, nasičenih maščob, soli, sladkorjev, slaščic, pakiranega mesa in nenazadnje prehranskih dodatkov.

Vse to prinaša velike koristi za gospodarstvo in zelo negativne posledice na naše zdravje.

Življenjski slog in prehrana sta tesno povezana. Naš način življenja se opredeljuje deloma iz tradicije države, v katerem živimo in deloma in iz našega odnosa, kako to sprejemamo. Kako si res želimo živeti? Glede na izbiro, ki jo imamo, si vsi želimo dobro in zdravo jesti, čimpogosteje dihati svež in čist zrak, piti čisto izvirsko vodo in se tako rešiti nakopičenih toksinov v naših telesih.

Izbira je na nas samih, vendar moramo do uresničitve naših sanj najprej razumeti vpliv različnih živil na naše počutje. Spoznati moramo, da vsakomur izmed nas ustreza individualen vzorec prehranjevanja in ko le tega spoznamo, sta zdravje in optimalno počutje neizbežna.

Z eksperimentiranjem učinkov različnih živil na počutje mnogo ljudi ugotovi njen velik pomen in tako spremenijo stara in privzgojena prepričanja o vlogi prehrane v njihovem življenju.

Prehranska terapija ni samo to, da jeste drugo in različno vrste hrane, vendar tudi to, kako jeste, kje jeste, koliko jeste, od kje hrana prihaja, kako hrano pripraviti, o tem, kako dojemate sebe in okolje v katerem živite.

Prednosti prehranske terapije so včasih vidni takoj, včasih postopoma, vendar so posledice dolgoročne in brezčasne, učinki prehranske terapije pa povzročijo dolgotrajne spremembe v našem odnosu do življenja.

Prehranska terapija od nas zahteva, da naše telo, duša, um in čustva delujejo skupaj in v celoti.  Zato vključuje vse te vidike našega življenja, s ciljem ohranitve zdravega uma in duha, pa tudi zdravega telesa, pozitivnega odnosa do sebe in učenje videti vse vzroke stresa v našem življenju kot izziv in ne grožnjo.

Sami sebe moramo vprašati.

• Kakšno je moje fizično zdravje?
• Kakšno je moje počutje?
• Ali se počutim res dobro?
• Ali dobro spim?
• Ali imam dovolj energije?
• Ali se v svojem telesu res dobro počutim?
• Ali se dobro in zdravo prehranjujem?
• Ali so moja pretekla dejanja v vsakdanjem življenju takšna, kot si želim?

Utrujenost je zelo razširjena v današnjih dneh. Zdrava oseba, ki optimalno uporablja svoje celotno telo, zvečer ni utrujena, vendar ima prijeten občutek in potrebuje spanje le kot popolno sprostitev ob koncu dneva.  To ni utrujenost – to je naravna potreba počitka.

Kadar pa smo zvečer utrujeni, takrat potrebujemo mirovanje in okrevanje, da se telo očisti vseh strupov, ki se ustvarijo med dnevno aktivnostjo. Če telesu ne damo priložnosti, da se samo očisti, bo stanje utrujenosti postalo trajno. Ko postane kronično, utrujenost lahko kaže temeljne probleme, kot so okužbe, oslabljen imunski sistem, prebavne težave in slabosti, žlezne in hormonske težave,  limfni zastoji, povečana ali zmanjšana telesna teža…

Bolezen se razvije v štirih fazah:

• Utrujenost, spremembe v utrujenosti– nobena količina spanja nam ni dovolj
• Razdražljivost
• Simptomi bolezni
• Bolezen

Kaj potrebujemo za odpravo težav in bolezni? »ŠTIRI ZDRAVNIKE«

1.  Sončno svetlobo in svež zrak
2. Telesno aktivnost in dovolj počitka
3. Dobro prehrano
4. Čisto vodo

Medtem, ko so naši predniki večinoma živeli na prostem, mi živimo večinoma v zaprtih prostorih s pomanjkanjem dnevne svetlobe. Naše celotno telo pa je odvisno ravno od sprejema svetlobe, saj so od tega odvisne vse naše življenjske funkcije – ureditev apetita, naš vzorce spanja in budnosti, vidiki našega obnašanja in zdravje našega živčnega sistema.

Svež zrak je potreben za izmenjavo toksinov in škodljivih snovi v telesu z vsaj enako količino zraka. Sicer se razvijejo akutne težave z dihanjem. Naša mesta nimajo dovolj dreves, ki bi našemu okolju vračala potrebni kisik, saj drevesa delujejo kot naša pljuča.

Voda je največja poslastica za telo. To je reka, ki nosi vse hranilne snovi po telesu do možganov in do vsake naše celice. Možgani so na prvem mestu, ki trpijo zaradi dehidracije – težave s koncentracijo, razmišljanjem, spominom, utrujenostjo…

Dobra prehrana igra ključno vlogo pri preprečevanju bolezni, je bistveni del uradnega zdravljenja in zdravega načina življenja ter prispeva k splošnemu zdravju in dobremu počutju.

Prehranska terapija se uporablja kot preventivni pristop k zdravju za povprečno osebo, brez kakršnih koli bolezni ali kot način za zdravljenje za ljudi, ki živijo s kroničnimi boleznimi ali drugimi bolezenskimi stanji.

Poudarek prehranske terapije je na uživanju hrane, ki ponuja našemu telesu najvišjo stopnjo hranilne vrednosti z vitamini, minerali, aminokislinami, esencialnimi maščobnimi kislinam in je veliko več, kot le jesti uravnoteženo prehrano.

Prehrana ima velik vpliv na duševno in telesno zdravje. Napačna prehrana in pomanjkanje hranljivih snovi lahko privedejo do številnih psiholoških in fizičnih simptomov ter degenerativnih zdravstvenih pogojev.

Optimalno ravnovesje med hranili, ki jih bomo pojedli, je vodilo v usklajeno delovanje hormonov. Navsezadnje je od tega odvisno naše počutje, zdravje in kakovost življenja.

Danes prehranske terapije igrajo pomembno vlogo v preventivni in kurativni medicini. Če se posvečamo le posledicam, ki se kažejo na našem fizičnem telesu, resnični vzroki ostajajo in se širijo v akutna ter kronična stanja.

Upoštevajmo besede očeta znanstvene medicine, spoštujmo dognanja enega najizjemnejših osebnosti v  medicini vseh časov, Hipokrata.

Danes morajo vsi zdravniki opraviti Hipokratovo prisego, s katero se zavežejo k moralnim in etičnim načelom in ki med drugimi navaja  načelo Primum non nocere (Najprej, ne škodi!).

Zdrava prehrana nam zagotovo ne bo škodila, pomaga pa nam lahko zelo veliko in njenega pomena se marsikdo med nami ne zaveda.

Naj bo hrana naše zdravilo in naj ne bodo zdravila naša hrana. HIPOKRAT

Alja Dimic, www.holistic.si

Naravne barve za lase

Priznanje zakonodaje, da so nekatere snovi v barvah za lase dokazano škodljive za zdravje, je mnoge ženske spodbudilo, da so oporečne kemijske izdelke zamenjale z bolj zdravo, naravno alternativo, naravne barve za lase.

Leta 2006 je Evropska unija prepoved 22 kemikalij, ki so v uporabi v barvah za lase, zaradi njihove potencialne nevarnosti in povezanosti z rakom mehurja. Kljub temu in drugim, kasnejšim ukrepom pa še do danes ne moremo reči, da so barve lase, ki nam jih ponujajo na prodajnih policah ali pri frizerju, popolnoma varne. Procesi sprejemanja novih ukrepov so namreč po

časni, otežuje pa jih tudi lobi proizvajalcev, ki z barvami za lase služijo veliko denarja. Lase si barva več kot 60-odstotkov žensk v zahodnem svetu, pobarvajo pa si jih med 6- in 8-krat letno.

Zakaj so barve za lase škodljive?

Trajno obstojne barve za lase večinoma vsebujejo aromatične amine, policiklične mošusne spojine, alergene dišave in PEG derivate. Te barve vključujejo beljenje las s hidrogen peroksidom, s čimer odstranijo iz las lasten pigment oziroma melanin. Tiste z dodatkom kemikalij, kot sta amonijev in kalijev persulfat, precej uničujejo lasni keratin. Po beljenju sledi barvanje z barvnimi pigmenti, ki vsebujejo kemične sestavine kot sta para-fenilendiamin ali para-toluendiamin. Poleg škodljivih učinkov na lase imajo sestavine v barvah tudi negativen vpliv na naše splošno zdravje. Mamice ali nosečnice dobro veste, da vam zdravniki med nosečnostjo odsvetujejo uporabo barv za lase. Nevarne sestavine v barvah preko las in lasišča namreč preidejo v telo in škodujejo razvoju ploda. Kot smo že omenili, je povezanost med barvanjem las in rakom mehurja dokazana, strokovnjaki pa opozarjajo še na številne druge posledice uporabe barv za lase na zdravje. Mednarodna zveza znanstvenikov z ameriške univerze Yale je na primer leta 2008 odkrila, da imajo ženske, ki si barvajo lase več kot devetkrat letno, 60 odstotkov več možnosti, da obolijo za kronično limfocitno levkemijo.

Še več o strupenosti nekaterih barv za lase si lahko ogledate v spodnjem videu:

 

Rastlinske barve za lase

Če želite pobarvati lase, vendar ne na račun zdravja, posezite po naravnih barvah za lase. Na prodajnih policah je moč najti barve za lase, ki ne vsebujejo škodljivih snovi, toda bodite pozorni, katero boste izbrali. Napisi ‘bio’, ‘eko’ ali ‘organsko’ ne pomenijo vedno, da gre v resnici za naraven izdelek. Rastlinske barve za lase – v nasprotju s kemičnimi, ki agresivno odstranijo naravne pigmente iz notranjosti lasu in jih nadomestijo s sintetičnimi barvili – prodrejo samo v zunanjo roževinasto plast lasu in ga obdajo kot barvni plašč. Na tržišču je kar nekaj naravnih barv različnih proizvajalcev. Večina naravnih krem za lase bazira na kani. Barvanje las s kano lase precej izsuši, zato je ob uporabi nujna redna uporaba kvalitetnega (naravnega) balzama za lase. Prekrivnost naravnih barv za lase je odvisna od barve (pri izdelkih na bazi kane ima izredno dobro prekrivnost živo rdeča barva). Naravne barve za lase se sperejo z las nekoliko hitreje kot kemične barve za lase, kar pomeni, da se boste morali barvati bolj pogosto.

Barvanje las s kano

Postopek barvanja s kano je podoben običajnemu barvanju las. Za barvanje boste potrebovali prah kane, limonin sok in malo vode. Sestavine gladko zmešajte v stekleni posodi. Zmes mora postati gosta kaša. Ko je pripravljena, jo pustite stati čez noč na sobni temperaturi. Naslednji dan po umivanju las vtrite v lase nekaj kapljic mandljevega olja. Nagnite glavo nad umivalnik in pričnite nanašati zmes na pramen za pramenom. Ko končate, ovijte glavo s plastično vrečko, ki jo pritrdite z lasnico. Čez oblecite še mehko kapo. Pustite učinkovati najmanj eno uro. Sperite lase in umijte s šamponom. Obvezno uporabite balzam.

Doma pripravljene barve za lase

Najbolj zanesljivo naravne barve lase boste nosili, če si jih boste naredili sami. Veliko navadnih sestavin, ki jih ima doma skoraj vsak od nas, lahko služi kot sestavina doma pripravljene barve za lase. Če ste nagnjeni k alergijam, doma pripravljeno barvo za lase najprej preizkusite na manjšem delcu kože. Tudi naravne sestavine lahko izzovejo alergijo, zato je previdnost tudi tu še kako na mestu.

Prekrivanje sivih las

Če bi radi prekrili sive lase, preizkusite mešanico iz rožmarina in žajblja. Zmešajte sestavini v vodi in jih pustite vreti približno pol ure. Ko prevrete, odstranite posodo z vročine in mešanico pustite stati nekaj ur. Nato nanesite na lase in pustite, da se popolnoma posuši. Umijte lase s svojim običajnim šamponom. Ko se bodo lasje posušili, boste videli rezultat. Če želite temnejšo nianso, naredite še eno mešanico in ponovite proces. Še en način prekrivanja sivih las je uporaba orehove lupine. Ta sestavina je še posebej primerna za rjave lase. Zmešajte sestavine. Kuhajte na majhnem ognju pol ure. Pustite stati eno uro. Nanesite barvo na lase in pustite, da se posuši. Nato obrišite barvo z las.

Rdeča barva za lase

Za rdeče lase uporabite mešanico iz dveh skodelic jajčasto listne kaline oziroma ligustra in dveh skodelic rdeče guave, ki ju zavrete v vodi. Vode naj ne bo več kot toliko, da prekrije sestavine. Pustite mešanico, da se ohladi, nato precedite in dodajte 2 žlici jabolčnega kisa. S to mešanico natrite lase. Za močnejši odtenek nanesite naslednji dan znova. V primeru, da imate suhe lase, po uporabi nanesite na lasišče kapljico mandljevega olja. Za rdeče lase lahko uporabite tudi sesekljane liste maline, sesekljane liste redkvice, redkvice, sesekljane pesine liste, rdečo peso ali brusnice. Uporabite 2 skodelici izbrane sestavine in sledite navodilom prejšnjega recepta.

Rjava barva za lase

Eno skodelico narezanih listov žajblja stresite v dve skodelici vrele vode za 10 minut. Ohladite, dodajte dve žlički jabolčnega kisa in nanesite na lase. 20 zelenih lešnikov položite v skledo. Nasekljajte skodelico leskovih listov in dodajte v skledo. Potresite z žlico soli. Dolijte toliko vrele vode, da prekrije liste. Pustite čez noč. Uporabite naslednji dan. Če imate suhe lase, bodite previdni, saj jih ta pripravek še bolj izsuši. Rjavo bravo za lase dobite tudi iz listov rožmarina, artičokinega cveta, sredice ali listov, bezgovih jagod in bezgovih listov. Dve skodelici zelišč nasekljajte, prekrijte z vrelo vodo in pustite vreti 10 minut. Pustite stati čez noč.

Posvetlitev las

Zavrite vodo, dodajte 2 skodelici kamiličnih cvetov. Vode naj bo toliko, da komaj prekrije cvetove. Ohladite. Dodajte dve žlici jabolčnega kisa. Lase lahko posvetlite tako, da lase nekajkrat zapovrstjo operete z mešanico vode in limoninega soka. Delovala bo tudi mešanica kamiličnega čaja, jogurta in sivkinega olja, ki bo vaše lase tudi prijetno odišavila. Zavrite vodo in ji dodajte kamilico. Precedite. Jogurt in 7 kapljic sivkinega olja zmešajte s čajem. Nanesite mešanico na suhe lase, od lasišča do konic. Pokrijte glavo s plastično kapo in počakajte 30 minut. Sperite s šamponom. Za svetle pramene uporabite skodelico limoninega soka in 3 skodelice kamiličnega čaja. Nanesite na šope las in posušite na soncu. Sperite. Nujno uporabite balzam za lase.

Kana in indigo

Zmešajte 200 mg kane in zmleto kavo v vodi. Primešajte jajčni rumenjak in eno žličko brendija. Nanesite pasto na glavo in jo pustite delovati 3–4 ure. Sperite s toplo vodo.

Maska za regeneracijo suhe kože

Maska za regeneracijo suhe kože iz poceni in naravnih sestavin bo vaši koži zopet vrnila prožnost in vlažnost. Za izdelavo maske potrebujete sestavine, ki jih večinoma najdete v kuhinji in so cenovno dostopne.

Potrebujete:

• 50 g medu
• 20 g olivnega olja
• 1 rumenjak
• 35 g mleka v prahu

Sestavine dobro premešajte. Masko nanesite na obraz in čez prilepite gazo. Pustite, da učinkuje pol ure, nato sperite z mlačno vodo. Nanašajte enkrat tedensko.

Naravno nad prebavne težave

Vsakdo od nas ima kdaj pa kdaj takšne ali drugačne težave s prebavo, bodisi zaradi česa, kar smo pojedli, zaradi bolezni ali kakšnega drugega vzroka. Prebavne težave pa lahko odpravljamo tudi na naraven način.

Napenjanje

• Pijemo čaje iz rmana, majarona, tavžentrože, mete, rožmarina, janeža, kumine, kamilice ali melise
• Jemo pečena in kuhana jabolka ali jabolčni kompot, kvas, nariban hren in brinove jagode (pribl. 10 jih prežvečimo – niso primerne za ledvične bolnike!)
• Veliko telovadimo in se gibamo na svežem zraku

Driska

• 1/2 kg korenja skuhamo v litru slane vode in ga pretlačimo, to uživamo 2-3 dni, 2x dnevno z dvema koščkoma prepečenca2 žlici suhih borovnic prelijemo z vrelo vodo in pustimo statipol ure; čaj popijemo, borovnice pa dobro prežvečimo
• Surov krompir nastrgamo in iztisnemo pol kozarca soka, ki mu dodamo prav toliko korenjevega soka in, po želji in možnosti, žlico medu uživamo medicinsko oglje v prahu (ki ga dobimo v vsaki lekarni) jemo veliko prepečenca in suhe rožiče

Zapeka

• Par suhih sliv ali fig čez noč prelijemo z vodo, zjutraj slive oz. fige pojemo, vodo pa popijemo. Ponavljamo vsaj en mesec pri kronični zaprtosti uživamo žitarice, otrobe, laneno seme in sezam jemo surovo zelenjavo in sadje (predvsem jabolka in kivi) pijemo čaj iz bezga, lipe, šipka, hibiskusa, preslice in koruznih laskov vsak dan pojemo po 1 pečeno jabolko s kruhom ali kašo iz kuhane pšenice. Ponavljamo, dokler zaprtja ne odpravimo.
• Sok ene limone zmešamo z žličko olivnega olja. Pijemo na tešče tri tedne, potem kuro za en teden prekinemo, in jo spet ponovimo.

10 načinov uporabe jedilne sode ali sode bikarbone

Jedilna soda ali soda bikarbona je sicer namenjena za peko, vendat boste v tem članku ugotovili, da je uporabna za veliko več kot samo to. Je nepogrešljivo sredstvo za čiščenje kot okolju prijaznejše čistilno sredstvo pa se lahko uporablja samostojno ali v kombinacijo z drugimi naravnimi čistili.

1. Plastične posode in kuhalnice očistite s pasto iz jedilne sode, ki jo zmešane z nekaj vode. Vtrite jo predmet ali posodo, ki jo želite očistiti in dobro zdrgnite
2. Emajlirano posodo z abrazivnimi sredstvi zlahka opraskamo, zato madeže raje prekrijte s pasto iz jedilne sode, nato pa posodo čez kakšno uro obrišite.
3. Sredstvu za pomivanje posode dodajte 2 žlici jedilne sode, da boste lažje odstranili maščobo iz posod.
4. Osvežite pomivalni stroj tako, da vanj vsujete pol škatlice jedilne sode in vključite program za izplakovanje.
5. Vlažno krpo pomočite v jedilno sodo in s čajnega servisa iz kitajskega porcelana očistite madeže čaja.
6. Posodo in pribor iz nerjavečega jekla posujte z jedilno sodo in zdrgnite z vlažno krpo.
   
7. Aparat za kavo najbolje očistite tako, da v njem skuhate iter vode in 45 g jedilne sode.
8. Mastne madeže na štedilniku navlažite z vodo, posujte z jedilno sodo in obrišite z vlažno krpo.
9. Zažgana hrana v ponvi bo odstopila, če v ponvi 5 minut pustite vreti liter vode z 2 žlicama jedilne sode.
10. Usedline v termovki odstranite tako, da z raztopino litra vode in 50 g jedilne sode pustite v termovki čez noč.

Povzeto po knjigi preproste rešitve vsakdanjih težav.

Učinkovita čistila iz naravnih sestavin

Sredstva za čiščenje so eden največjih onesnaževalcev okolja, zato jih, kadar le lahko, raje nadomestite z ekološkimi sredstvi. Še posebej se tega velja držati pri čiščenju kuhinje, saj tam pripravljamo hrano, zato je enako kot pri izbiri hrane tudi tukaj dobro vedeti, kaj damo v usta.

Sredstvo za odstranjevanje trdovratnih madežev

• ½ limone
• kis

Zmešajte kis in limonin sok. S sredstvom zdrgnite madeže. Še posebej dobro se obnese na marmornih površinah.

Nežno sredstvo za občutljive površine

• 1 l vode
• 1 žlica mleka
• 1 žlica sredstva za pomivanje posode

Segrejte vodo in umešajte preostali sestavini. V tekočino namočite mehko krpo in zdrgnite zamazana mesta. Na koncu zdrgnite še s suho krpo.

Naprej »