Načrtovano sajenje in sejanje pri ekološkem vrtnarjenju – kolobar in kolobarjenje
Bliža se čas, ko bomo naše gredice, vrtove ali večje njive začeli obdelovati in nanje saditi in sejati različne rastline. Če hočemo zemljo obdelovati po ekoloških smernicah je zelo pomembno upoštevati kolobar in kolobarjenje oziroma vrstenje ali sledenje različnih rastlin.
Kolobar nam pomaga ohranjati rodovitnost tal, preprečuje širjenje bolezni, škodljivcev in plevelov. S pravilnim kolobarjenjem imamo na dolgi rok gledano manj dela z našim vrtom ter se tako izognemo negativnim posledicam neupoštevanja kolobarja.
Tla lahko zaradi neupoštevanja ali pa napačnega kolobarja postanejo izčrpana, siromašna, skratka ob dobri oskrbi ne dosežemo več zadovoljivih pridelkov, ki so lahko tudi slabše kvalitete (tako po obliki, manjši ter polni poškodb škodljivcev, kot tudi po sami hranilni vrednosti).
Preden začnemo z obdelovanjem vrta si tako naredimo načrt. Vrt razdelimo na tri dele. Na prvem delu, ki smo ga pognojili s hlevskim gnojem sejemo zelenjadnice, ki prenesejo neposredno gnojenje. To so: zelje, cvetača, ohrovt, listnati ohrovt, plodovke kot so paradižnik, paprika, jajčevec, kumare, buče, bučke, melone in lubenice, od korenovk pa zeleno in pastinak, od stročnic samo visok stročji fižol, zgodnji krompir in por.
Drugi del, ki pa smo ga prejšnje leto pognojili s hlevskim gnojem, pridelujemo zelenjadnice, ki pa ne prenesejo neposrednega gnojenja s hlevskim gnojem. To so: korenček, peteršilj, redkvica, rdeča pesa, redkev, kolerabica, blitva, špinača, solatnice in čebulnice. Na tretjem delu pa bob, grah, fižol, lečo, čičeriko, čebulo in česen.
Pri načrtovanju in nato pri sajenju pa ne pozabimo na dobre in slabe sosede, saj se nekatere vrtnine med seboj ne prenesejo najbolje oz. nekatere vrste rastlin se medsebojno spodbujajo v rasti, nekatere kombinacije odganjajo škodljivce in preprečujejo napad bolezni. Tako izkoristimo vpliv rastlin proti škodljivcem in povzročiteljem bolezni ter ne potrebujemo fitofarmacevtskih sredstev.
Damjana Benec, univ. dipl. ing. agr.
Reciklirajte stare palete
Je že res, da izgledajo tisti plastični komposterji privlačno na vašem vrtu, vendar pa niso dobri ne za sam kompost, ker ne prepuščajo zraka in ne za okolje.
Seveda ni potrebno posebej poudarjati tega, da je seveda sama izdelava takšnih kompostnikov okolju škodljiva, na svetu pa je tako ali tako že preveč plastike. Zato je bolje izdelati kompostnik iz odvečnega lesa, pri čemer pa se palete še najbolje obnesejo.
Za takšen podvig boste potrebovali štiri palete enake velikosti. Enostavno postavite tri palete na njihove stranice in jih na robovih spojite. Za sprednji del pa četrto paleto razžagajte na polovico in to polovico spojite z ostalimi tremi paletami. To vam bo omogočilo, da boste lahko z lopato enostavno pobrali kompost. Sedaj pa vaš kompost potrebuje še toploto. Zato vzemite tanko folijo in jo pribijte na notranjo stran kompostnika. Polovico palete, ki vam je ostala, pa porabite za obtežitev komposta.