Hiše iz živih dreves

Patrick Dougherty je ustvarjalec, ki si je zamislil nenavadno povezavo z naravo. Naredil je eko hiše iz mladih dreves po metodi, kot ptice delajo svoja gnezda.  Ustvaril je kar nekaj različnih oblik, kako pa stvar izgleda si oglejte na spodnjih slikah.

Foto: Arhiv avtorja

Navadni močerad

Navadni močerad (Salamandra salamandra) meri v dolžino skupaj z repom od 11 do 20 cm. Glava je široka, sploščena in z vratom jasno ločena od telesa. Za očmi so izrazite zaušesne žleze, ki so vedno pigmentirane. Telo je čokato, vidni so številni rebrni loki.
Hrbtna stran telesa je bleščeče črne barve z raznolikim vzorcem nepravilnih rumenih lis, ki je prepoznavni znak posameznega osebka. Trebušna stran je pogosto enobarvno temno siva, redko z manjšim številom svetlejših lis. Rep je v prerezu okrogel in je nekoliko krajši od telesa. Noge so razmeroma kratke, s kratkimi in čokatimi prsti. Po sredini hrbta vse do repa potekata dva, vzdolž bokov na obeh straneh telesa pa še po en niz strupnih žlez. Samice so nekoliko večje in bolj čokate od samcev. Osebke obeh spolov je mogoče ločiti predvsem v obdobju parjenja, ko imajo samci močno odebeljeno kloako.

Razširjenost

Gričevnata, hribovita in gorska območja pod gozdno mejo po vsej Sloveniji.

Življenjski prostor

Pojavlja se v različnih senčnih in vlažnih habitatih, večinoma v listnatih in mešanih gozdovih, kjer se skriva pod odmrlim lesom ali kamni, v luknjah ob koreninah dreves ali v drugih razpokah in špranjah. Pogosto se zadržuje v bližini čistih potokov in manjših mlak, bogatih s kisikom, kamor samice odlagajo ličinke.

Odrasli navadni močeradi živijo skoraj izključno na kopnem, kjer se tudi parijo. Ličinke se razvijajo v telesu samice tudi do več kot šest mesecev. Samica nato odloži nekaj deset ličink v tolmune manjših gozdnih potokov. Izlegle ličinke imajo že dobro razvita oba para okončin in peresaste Navadni močerad Salamandra salamandra škrge. Pred preobrazbo, ki poteka v vodi, so običajno velike okoli 6 cm, tiste, ki prezimijo, pa zrastejo tudi do 8 cm. Odrasli osebki so aktivni predvsem ponoči in po dežju, ko je zrak dovolj vlažen, večji del dneva pa preživijo v različnih skrivališčih. Navadni močeradi so dolgoživi, običajno živijo več kot 20 let.

Navadni močeradi so živorodni in za razliko od večine slovenskih dvoživk ne odlagajo jajc, temveč že dobro razvite ličinke. Čeprav so rumene lise vidne že pri dobro razvitih ličinkah, se vzorec dokončno izoblikuje šele po preobrazbi.

Pridružite se nam tudi na naši Facebook strani Pomagajmo žabicam.

Vir: Center za kartografijo flore in favne,
Foto: Maja Cipot

Navadni pupek

Navadni pupek (Lissotriton vulgaris) spada med manjše repate dvoživke. Tako kot vsi pupki ima bočno sploščen rep in neizraziti zaušesni žlezi. Odrasli osebki imajo, dokler se zadržujejo v vodi, značilno gladko, olivno zelenkasto rjavo kožo s temnejšimi pegami.
Na kopnem se koža odebeli in postane žametasta. Za vse pupke je značilna spolna dvoličnost, ki je opazna predvsem v paritvenem obdobju. Takrat se samcem razvije iz razit kožnat in nazobčan hrbtni greben, ki se razteza od glave do repa. Med prsti zadnjih okončin se jim razvije plavalna kožica, spodnji del repa pa se obarva modro in rdeče. Samice so enobarvne in bolj valjaste oblike. Trebuh je po sredi nežno oranžen, ob strani prehaja v svetlo rumeno do belo in je vedno črno pikast. Pri samcih je intenzivneje obarvan kot pri samicah. Svetlo grlo je posuto s temnimi pikami, ki so redkejše in manjše kot na trebuhu. Pri nas živita dve podvrsti navadnega pupka, ki ju ločimo po obliki telesa in hrbtnem grebenu samcev. Robati pupek (Lissotriton vulgaris meridionalis) ima zaradi izrazitih hrbtno-bočnih gub navidez oglato telo ter nizek in nenazobčan hrbtni greben, navadni pupek (Lissotriton vulgaris vulgaris) pa bolj valjasto telo ter visok in nazobčan hrbtni greben.

Razširjenost

Razširjen je po vsej Sloveniji. Podvrsta navadni pupek živi na jugovzhodu in severovzhodu države, robati pa na zahodu. Natančen potek meje med obema podvrstama zaenkrat še ni znan.

Življenjski prostor

Izbira bolj ali manj stalne, majhne do srednje velike stoječe ali počasi tekoče vode brez rib. S plenilskimi ri bami lahko sobiva v tistih vodah, kjer ima na voljo plitvejše predele z več vodnega rastlinja, kjer najde ustrezna skrivališča. Na kopnem se ponavadi zadržuje v senčnih in vlažnih habitatih, kot so gozdovi, travniki, mejice, močvirja ipd.

Večino leta preživi na kopnem, kjer ponavadi uporablja več skrivališč. V vodo se vrača v obdobju parjenja, od marca do junija. Samci spolno dozorijo pri 2 do letih, samice leto pozneje. Odrasli osebki živijo 6 do 8 let. Samci pridejo na mrestišča nekaj dni pred samicami in pogosto ostanejo v vodi dlje časa. V vodi so najbolj aktivni ob zori in mraku, ko je parjenje najbolj intenzivno. Samica v nekaj tednih po parjenju odloži od 200 do 00 jajc, ki jih vsako posebej zavije v list vodne rastline.

Pupki imajo izredno sposobnost regeneracije poškodovanih in odtrganih udov in prstov. Spomladi in poleti se lahko prst regenerira že v nekaj tednih.

Pridružite se nam tudi na naši Facebook strani Pomagajmo žabicam.

Vir: Center za kartografijo flore in favne,
Foto: Martin Turjak, Notranjski regijski park

Djotiš – znanje o naravnih ritmih

Djotiš je vedska astrologija. Je eno izmed zelo konkretnih znanj  zapisanih v Vedah, kjer najdemo začetke ogromno znanosti, ki so bile spoznane, prepoznane  že mnogo pred časom v katerem živimo, a si z njimi še kako pomagamo in jih uporabljamo tudi  sedaj.

Je izredno natančno  dovršen matematični sistem, ki za svojo osnovo vzame natalno karto – čudovito sliko neba v trenutku našega rojstva in govori o tem, da smo ljudje del narave in naravnih ritmov. In kljub temu, da djotišu  pravijo astrologija, pa je v prvi vrsti to znanje o naravnih ritmih in povezanosti teh ritmov z življenjem ljudi na zemlji.

Pomaga nam prepoznati ritme lastnega življenja ter se z njimi uskladiti.

Proti naravi in naravnim ritmom se ne moremo boriti, kar ljudje vse prepogosto delamo, lahko pa prepoznamo prednosti in slabosti nekega trenutka in jih obrnemo v dobro nas in življenja. Pri djotišu ne gre za nič  misterioznega ali nenavadnega, samo za zelo globoko znanje o tem – kako, kdaj, zakaj  in na kakšen način se stvari – glede na naravne ritme, ki jim sledimo – odvijajo.

Kako in kdaj delovati ter na kakšen način  preobraziti možna neravnovesja določenega trenutka, ki že je, ali ki šele prihaja – to je bistvo djotiša.

Poglejmo popolnoma preprosti primer dela na vrtu. Če posadimo korenje ali kakšno drugo zelenjavo in želimo bogat  in zdrav pridelek, moramo vedeti, kdaj ga saditi, kako to narediti in kakšen je čas in ritem rasti. Enako je z vsemi ostalimi področji našega življenja.

Velikokrat se sprašujemo npr. zakaj ne zmoremo vzpostaviti ali ohraniti ljubezenske zveze?
Zakaj nam zdravje nagaja?  Zakaj imamo težave v komunikaciji, z otroci ali na delovnem mestu?  Kaj delamo narobe, da ne čutimo življenjske energije, ustvarjalnosti ali izpolnjenosti?

Tudi pri teh vprašanjih je govor o enakih naravnih ritmih, ki  delujejo tako enostavno in povzročijo – da za nočjo vedno nastopi  dan, ter da korenje na njivi vedno zraste, ko je pravi čas za to.

Djotiš nam pomaga prepoznati te naravne ritme – ki se nam morda najbolj opazno kažejo skozi naravo, a hkrati so v nas in v vsem kar nas obdaja. Kažejo se nam skozi partnerstvo, zdravje, odnose, posel….

Kako se z njimi uskladiti, kako delovati, kam se usmeriti in kdaj, da bomo dobili veter v jadra in ne bomo delovali proti njim in tako hkrati proti sebi?
Na kakšen način si lahko izboljšamo zdravje?  Partnerski odnos?  Izrazimo talente in ustvarjalnost?  Se izpolnimo skozi delo? Družino?

Kdaj? Zakaj? Kako?

Djotiš nam pomaga, da prevzamemo odgovornost za življenje v svoje roke in nismo nemočni v morju življenja.
Pomaga nam pravilno se usmeriti in delovati ter živeti – z jasnostjo in zavedanjem.

Je notranji kompas, ki nam pomaga ostati na pravi poti. S poznavanjem naravnih ritmov, ki sledijo in prihajajo pa nam pomaga preobraziti možna neravnovesja in izraziti vse prednosti.

Življenje, radost, sreča, mir, plodnost, zdravje, obilje, izpolnjenost je tisto kar šteje in kar je tako pomembno.

Tudi v djotišu!

Tina Pipan, djotiš in vastu svetovalka
www.eroja.si
031 509 130
tina.pipan@eroja.si

Obnavljanje vitalnih moči v naravi

Naravni zdravilni učinek, ki napolni energetske rezervoarje telesa in duha in obnavlja organizem, lahko dosežemo s sistematičnim gibanjem v neokrnjeni naravi, kjer je obilo negativnih ionov.
Živi organizmi sprejemajo negativne ione skozi kožo in dihala ter skozi nosne živčne končiče, ki so odgovorni za vonj. Vse naravne aromatizirane vonjave so ionizirane. Globoko dihanje in telesno gibanje v gozdu v bombažnih oblačilih je prava energetska kopel za telo in dušo.

Kadar le lahko, hodimo bosi po travi in skalah. Poleti se sezujmo in stopimo v potok ali pa se ga dotaknimo zgolj z dlanmi. Neposreden stik stopal ali dlani s površjem zemlje razelektri nakopičeno nezdravo statično elektriko, katere se nalezemo od umetnih materialov in tehničnih sevanj v svojem domu. V toplejših dneh je veliko več možnosti za polnjenje z energijo iz naravnega okolja, zato se splača ta čas tudi dobro izkoristiti. V hladnejših dneh smo namreč manj zunaj, bolj smo oblečeni in izpostavljeni suhim ali ogrevanim prostorom, kar ni ravno ugodno za energijo organizma. Zimska energetska kopel pa je sprehod ob sneženju brez dežnika. Snežinke čistijo auro zastalih energij in jo osvežijo. Enako velja za pršenje rahlega dežja.

Za energijo prostora in človeka je najugodnejša oblika ogrevanja na trda goriva. Tako ogrevan prostor je veliko bolj prijeten, v njem se počutimo kot bi imel dušo. V svojem domu si namestimo ionizator, ki obnavlja količino zdravju koristnih negativnih ionov v prostoru. Človekov organizem je kot bioelektrični generator, ki se mora nenehno polniti in obnavljati. Tuširanje ne skrbi le za čistočo telesa, temveč čisti tudi energetsko polje. Voda potegne nase neugodne energije skrbi, žalosti in strahu. Poleg tega je vpliva pršenje vode tudi povečano količino negativnih ionov v ozračju, ki ga vdihavamo. Tik nad morsko gladino je na primer ogromno negativnih ionov, zato je plavanje v morju tako zdravo.

Sprehod, izlet, počitek ali dopust ob vodi, ne glede na to ali je to reka, jezero, potok, slap ali morje, ima še toliko močnejši energetski učinek. Ob čistem izviru v planinah se okrepčajmo s požirki vode. Voda iz pipe je tehnična voda, ki je energetsko mrtva. Voda iz potoka pa je živa voda, pravi energetski eliksir. Na splošno si je dobro prinašati vodo za pitje ali kuhanje juhe iz kakšnega bližnjega izvira.

Svetlobno onesnaževanje

Živa bitja smo prilagojena na enakomerno izmenjavanje dneva in noči. V zadnjih desetletjih smo začeli intenzivno osvetljevati naše okolje in s tem noč vse bolj izginja. Človek svetlobo ponoči seveda potrebuje, vendar je osvetljevanje pogosto nepravilno in pretirano, zato svetloba uhaja v nebo in na površine, kjer ni potrebna – v tem primeru govorimo o svetlobnem onesnaženju. S tem vplivamo tudi na številne živalske vrste, ki so aktivne ponoči.

Z osvetljevanjem naših domov najbolj zmotimo nočne žuželke, ki se v toplih nočeh v velikem številu zbirajo na lučeh. Nekatere tam umrejo ob stiku z vročo lučjo ali zaradi izčrpanosti, druge postanejo lahek plen plenilcev, spet tretje sicer preživijo, vendar so zaradi kroženja okoli luči zamudile čas, ko bi se lahko hranile ali razmnoževale. Z zmanjševanjem števila žuželk pa so seveda v težavah tudi vse vrste, ki se z njimi prehranjujejo.

Dobra novica je, da lahko svetlobno onesnaženje zmanjšamo z razmeroma enostavnimi ukrepi – in k temu lahko prispeva vsakdo, ki osvetljuje okolico svoje hiše.

• Osvetljujmo samo tam, kjer svetlobo potrebujemo in samo takrat, ko jo potrebujemo. Luči na vrtu in v okolici hiše ugasnemo, ko gremo spat, varnostne luči pa naj imajo senzor, ki jih prižge takrat, ko zazna premikanje.
• Ne uporabljajmo močnejših luči, kot je potrebno. Za razsvetljevanje doma zadostujejo svetilke z močjo do 150 W, pogosto je dovolj tudi šibkejša svetloba.
• Različne barve svetlobe privlačijo različne količine žuželk. Največ žuželk prileti na vire modre in bele svetlobe, na svetilkah, ki svetijo rumeno in oranžno, pa jih je občutno manj. Zato uporabljajmo sijalke s toplo svetlobo, ki je tudi bolj prijetna za ljudi.
• Svetilke namestimo tako, da ne svetijo nad vodoravnico – svetloba, ki uhaja v nebo, človeku ne koristi in pomeni nepotrebno izgubo energije. Uporabljajmo zasenčene svetilke, ki jih usmerimo navzdol.

Mojca Stojan-Dolar, Društvo Temno nebo Slovenije
za www.biotskaraznovrstnost.si

Naravni bazen

Naravni bazeni so lepi, osvežilni ter brez nevarnih kemikalij. Res je, da je za enkrat ta trend aktualen v Ameriki, vendar pa lahko kaj kmalu postane tudi pri nas.

Zato je naravni bazen vsekakor vreden omembe. Takšni bazeni ponujajo alternativo navadnim bazenom, ki so polni raznih kemikalij.

Res je, da smo v Evropi podobne primere poznali že pred nekaj desetletji, vendar pa so takrat bili to ribniki, v katerih se je dalo tudi plavati. Delovali pa so na principu vzpostavitve manjših ekosistemov.

Če za naraven bazen skrbimo pravilno, potem lahko pričakujejo plavanje v vodi, ki je bistra kot alpsko jezero, inštalacija takšnega bazena pa ni nič dražja od navadnega. Bistveno pri tem je to, da vzpostavimo cono z vodnimi rastlinamo okoli plavalnega področja, saj bodo te na naraven način filtrirare vodo.

Takšen bazen je od navadnega boljši seveda za to, ker je klor dokaj agresivna kemikalija, ki škoduje koži in lasem, dokazano pa je tudi da klor povečuje tveganje za obolenjem astme.

Naučimo otroke kako biti eko

Biti eko je način življenja, kar pomeni način življenja tudi za vaše otroke. Ne glede na njihovo starost, se lahko vaši otroci začnejo učiti kaj pomeni živeti zdravo in bolj okolju prijazno življenje. Izluščili smo nekaj najboljših načinov, da vključite svoje otroke v ta proces.

Najverjetneje sploh ner bodo imeli občutka, da se učijo, ker se bodo ob tem zabavali, z njimi pa tudi vi. Pa tudi, če se vaši otroci že zdaj naučijo živeti okolju prijazno, obstaja velika verjetnost, da bodo tudi v odrasli dobi živeli zdravo v vseh pomenih te besede. Preberite si nekaj nasvetov kako začeti živeti zdravo z naravo, skupaj in takoj.

Otroci v vrtcu

• Voda: Naučite  jih, naj bo curek vode le za svinčnik debel, ko uporabljajo korito.
• Energija: Recite jim naj izklapljajo luči, ko zapustijo sobo in ne dovolite, da se luči čez dan prižiga po nepotrebnem. Naravna sončna svetloba je običajno dovolj.
• Izpostavljenost različnim strupom: Umivanje malih, umazanih ročic? Ne uporabljajte agresivnih antibakterijskih mil. Dokazano je bilo, da le ta povzročijo več škode kot koristi, saj uničijo še tiste bakterije, ki so koristne, pa če prav se sliši še tako nenavadno. To lahko vodi tudi v povišano odpornost ‘slabih’ bakterij na milo. Mila za roke, ki vsebujejo sestavine kot so trietanolamin lahko poškodujejo jetra in ledvice.
• Odpadki: Reciklirajte časopis, revije in neželene pošte. To je lahko zabavna igra za otroke, ki vključuje sortiranje različnih vrst odpadkov. Določite poseben dan v tednu, ko boste potrebovali pomoč svojih malčkov pri razvrščanju odpadkov.
• Prehrana: Naučite svoje predšolarčke, kako izbrati zrelo sezonsko sadje in zelenjavo za njihove prigrizke in obroke. Pokažite jim, da se lahko ostanke sadja in zelenjave kompostira in jih vključite v to dejavnost. Navadite jih, da ostanki hrane niso le smeti, ampak se jih lahko uporabi kot naravno gnojilo, kot hrana za zemljo, da rastline v njej lepše rastejo.
• Transport: Hodite kolikor morete in kadarkoli je mogoče. Nakupovanje si splanirajte za cel teden in določite dan, ko boste odšli vsi skupaj peš v najbližnjo trgovino.

Otroci v nižjih razredih osnovne šole

• Voda: Poleg tega, da spomnite otroka, da si umije zobe, ga naučite še tega, da zapira vodo medtem ko si umiva zobe.
• Energija: Uvedite pravilo, da se televizijo ugaša, ko se je ne gleda in da se računalnik izklopi tudi ponoči.
• Izpostavljenost različnim strupom: Če otrok stakne uši, kemikalije iz lekarne niso edina rešitev. Poskusite z majonezo! Pred spanjem natrite lasišče z majonezo ali vazelinom in pokrijte s kapo za tuširanje. Zjutraj naj sledi intenzivno izpiranje z vodo. Na lase lahko tudi nanesete naravni balzam in jih nato skrtačite z gostim glavnikom. Potrebnih bo več ponovitev.
• Odpadki: igrajte se bolj napredno igrico o recikliranju. Naj otroci ugibajo kaj se da reciklirati in kaj ne. Izzovite jih z naslednjimi vprašanji:
  • Vprašanje: Škatla za pico, ki je pomazana z mastjo?
    Odgovor: Ne, ker mast zmoti postopek recikliranja. Če je pokrov čist, se ga odtrga in se reciklira samo to.
  • Vprašanje: Tetrapak v katerem je mleko?
    Odgovor: Ne, ker povoskan.
  • Vprašanje: Kovinski pokrovčki?
    Odgovor: Da
  • Vprašanje: Pločevinke in konzerve (aluminij ali jeklo)?
    Odgovor: Da
  • Vprašanje: Kuverte z nalepkami?
    Odgovor: Da
  • Vprašanje: Samolepilni lističi?
    Odgovor: Da
• Prehrana: Zapakirajte sendviče, sadje in zelenjavo v posodice za večkratno uporabo, namesto da uporabite plastične vrečke.
• Transport: Če je mogoče, naj uporabijo katerokoli javno prevozno sredstvo na poti v šolo, namesto, da jih peljete vi.

Otroci v višjih razredih osnovne šole

• Voda: Naučite otroke, kako pomivati posodo. Če pomivate na roke, naj bo curek vode majhen in zapirajte vodo kadar je mogoče. Če pa uporablite pomivalni stroj, prej posodo dobro sperite, da na njej ni zasušene hrane, nato pa izberite program, ki bo pomil pri nizki temperaturi brez predhodnega spiranja.
• Energija: Poskrbite, da ne puščajo vrat hladilnika ali zmrzovalne skrinje predolgo odprtih.
• Izpostavljenost različnim strupom: Uporabljajo naj nestrupene in reciklažne kulije in markerje.
• Odpadki: Preden pokvarjeno stvar zavržete, se prepričajte, če je ne morete popraviti sami. Če si je vaš otrok strgal nahrbtnik, ga zašijte sami ali pa se pozanimajte pri trgovcu če vam ga popravijo oni.
• Prehrana: Naj otroci sodelujejo pri nakupih in pripravi hrane. Poudarek naj bo pri nakupovanju zdrave in ekološko pridelane hrane. Skupaj odkrijte prednosti zdrave prehrane.
• Transport: Če imajo šolo dovolj blizu, lahko uporabijo kolo.

Prav je tudi, da otroke čimprej naučimo, da se iz vtičnic izklopi polnilnike za kamero ali telefon. Tako vi, kot vaš otroci si lahko izdelate domače šampone, mila, pilinge iz naravnih sestavin, ki jih najdete v hladilniku. Za vse to je potrebno veliko truda, potrpežljivosti in discipline, toda če imate pravšenj pristop, lahko to postane vaš način življenja.

« Previous Page — Next Page »