Redfordov hrošč

Glede na vse dobro, kar je Robert Redford naredil za naravo in okolje, so se entomologi odločili, da novo vrsto hroščev poimenujejo prav po njem.

“S svojim dolgoletnim delom za zavarovanje in ohranjevanje divjine Rocky Mountains si zasluži takšen poklon,” so povedali. Hroščka so odkrili, ko je ravno nad vročimi vrelci v severnem Idahu žvečil alge. Zanimivo je to, da je voda na področju, kjer so našli hroščke, segreta na 50 °C. Roberta Redforda pa bomo kmalu lahko videli v okoljevarstveni drami z naslovom “All is Lost”. V filmu se bo 75-letnik, medtem ko bo sam ujet na morju, pogumno bojeval z vsemi dejavniki.

Zbiranje papirja za pomoč živalim

V društvo za zaščito živali Kranj so se zaradi veliko prejetih želja ljubiteljev živali odločili za organizacijo zbiralne akcije papirja po vzoru uspešnih akcij DZZŽ Ljubljana, kar je še en od načinov za pridobitev sredstev, ki jih za oskrbo brezdomnih in zavrženih živali res nujno potrebujejo.

V akciji se zbira odpaden papir, katerega izkupiček je namenjen oskrbi brezdomnih živali, velik del pomena akcije pa je predvsem v osveščanju javnosti o pomembnosti skrbi za okolje in živa bitja. Ob tej priložnosti bodo postavili tudi stojnico, na kateri bo možno kupiti njihove izdelke in dobiti letake, zgibanke in podobno. Pasje obiskovalce pa čaka posebno presenečenje.

Društvo je neprofitno in se financira izključno iz prostovoljnih prispevkov in prodaje lastnih, večinoma ročno narejenih izdelkov, zato imamo sredstva zelo omejena.

Papir bomo zbirali v soboto, 1. oktobra med 9h in 18h pred nakupovalnim centrom Qlandia v Kranju.

Pomagajmo naravi in osrečimo živali

Društvo za zaščito živali Ljubljana že osmič zapored organizira akcijo zbiranja papirja, v kateri gresta z roko v roki skrb za okolje in cilj: zbrati tolikšno količino odpadnega papirja, da bo po finančni vrednosti zadostovala za sterilizacijo oz. kastracijo ene mačke. Kot vedno akcijo pričenjamo mesec dni prej, v soboto, 8. oktobra, pa jo bomo zaključili v okviru Svetovnega dneva živali!

Akcija zbiranja papirja poteka že četrto leto. Letno organiziramo dve akciji – junijsko, ki jo posvetimo Svetovnemu dnevu varstva okolja (5. junij), ter oktobrsko akcijo, ki jo posvetimo Svetovnemu dnevu varstva živali (4. oktober). Tokrat bomo do 8. oktobra poskušali zbrati vsaj tono in pol papirja, kar bo po finančni vrednosti omogočilo sterilizacijo/kastracijo ene mačke!

Kako poteka akcija?

Papir bo moč oddati na zaključni dan akcije, v soboto, 8. 10. 2011 pri Centru Interspar Vič, kjer bo med 8. in 14. uro na voljo zabojnik za odpadni papir. Za recikliranje papirja bo ponovno poskrbelo podjetje Gorenje Surovina d.o.o., ki bo na lastne stroške organiziralo postavitev zabojnika in prevoz zbranega papirja.

Kot vedno bo na lokaciji tudi društvena stojnica, kjer bo na voljo kopica informacij o odgovornem odnosu do živali, pa tudi izdelki društvene spletne trgovine Nakupi iz iz srca . Stojnica bo locirana ob zabojniku, v primeru slabega vremena pa se bomo premaknili v sam Center Interspar VIČ.

Nagrajene bodo tudi pridne tačke!

Ker je Društvo vključeno v projekt Pik’n'Poka, bodo na zaključni dan akcije nagrajeni vsi mačji in pasji pridneži, ki bodo svoje lastnike prepričali, da nas na zaključni dan akcije obiščejo in podprejo s pridno zbranim papirjem.

Hvala, ker spreminjate svet na bolje!

V vseh akcijah do sedaj smo zbrali že neverjetnih 68.820 kg odpadnega papirja, od tega samo na letošnji junijski akciji kar 20.060 kg. Bomo oktobra podrli nov rekord? Zahvaljujemo se partnerjem akcije (Center Interspar Vič, Gorenje Surovina d.o.o., Agensdesign, LPP), podjetju DOGET za materialne donacije ter aktivno osveščanje posvojiteljev prek Pik’n'Poke, podjetjem, agencijam, društvom in drugim inštitucijam, ki organizirano zbirajo papir čez vse leto, ter vsem vam, ki pomagate spreminjati svet na bolje!

Poletje je čas za pohodništvo

Pohodništvo je za marsikoga najbolj priljubljen hobi. Poletje pa je čas, ko je pohodništvo še toliko bolj navdušujoče, saj vsa cvetoča narava in vse pisane barve pritegnejo zagotovo vsakega, tudi tiste, ki jim morda sprehodi v naravo ali pohodništvo ne dišijo.

Pohodništvo kot rekreacija in šport

Pri nas v Sloveniji je lepa zelena in predvsem ohranjena narava dostopn že skoraj na vsakem koraku, tudi večja mesta niso problem, saj stre samo v nekaj minutah lahko že na kakšnih pohodniških poteh. Ravno zaradi tega pa ni tako začudujoče, da je pohodništvo pri nas tako razvito in priljubljeno med širšo populacijo. Pohodništvo naj bi bilo v Sloveniji eden najbolj priljubljenih rekreativnih športov. Slovenija nudi izjemno izbiro poti in predstavljati si nemorete kakšne lepote skriva pod svojim okriljem. Kljub temu, da ste našo majhno državico preiskali vzdolž in poprek, smo prepričani, da zagotovo še obstaja kakšen del narave ali diha jemajoč kotiček, ki ga še niste odkrili.

Zakaj bi torej na tovrstna potovanja hodili v tujino, ko pa nam naša majhna a prelepa podalpska državica nudi vse in še več. Izbirate lahko med lahkotnejšimi kratkimi sprehodi po gričevju in dolinah ter med tistimi zahtevnejšimi po zavarovanih poteh v visokogorju iz katerega vam bo segel pogled daleč naokrog. V visokogorju vas bo prav gtovo navdušil tudi pogled na s soncem obsijane alpske vrhove. Prednost visokogorja je tudi mir, saj na svojem »popotovanju« zagotovo ne boste srečali večjih množic ali pa naleteli na gnečo, kot je to mogoče v kakšnem turističnem mestu. V naravi se boste naužili svežega zraka in v miru boste lahko razmišljali o marsikateri stvari, ter zbistrili svoje misli.

Naša majhno državica meri okoli 20 tisoč kvadratnih kilometrov površine, od česar je okoli 10 kilometrov speljanih označenih poti za pohodništvo. Pravi pohodni ke hodi ampak prehodi neko območje, kar pomeni, da se na nekatera območja ponovno vrača z namenom, da ponovno odkrije presenetljivost znanega in hkrati dobi spodbudo za naprej, za obisk kakšnih novih pokrajin. In ravno v tem je ves čar pohodništva.

Kam se lahko v Sloveniji odpravite peš?

V kolikor ste se odločili, da boste odkrivali lepote Slovenije in to peš, se lahko odpravite na sprehod po:

• Tematskih turističnih poteh
• Nekaterih gozdnih poteh
• Po poteh urejenih za nordijsko hojo
• Po lahkih, zahtevnih in zelo zahtevnih planinskih poteh
• Po daljših vseslovenskih veznih in regionalnih poteh

Na vse omenjeno se lahko odpravite sami, s prijatelji, v sklopu organiziranih pohodniških prireditev ali pa se odpravite na kakšno najbližjo turistični agencijo, specializirano za pohodništvo, kateri vam bodo ponudili več možnosti za pohodništvo po Sloveniji. Večina vseh omenjenih poti je prehodna skozi vse leto, če ste seveda primerno opremljeni in vam to dopušča vreme. Na tovrstnih poteh se lahko okrepčite tudi z domačo kulinariko ali pa prenočite v kakšnih domovih, planinskih kočah in ostalih namestitvah.

Priprave in oprema na pohodništvo

Preden se odpravite na kakšen daljši izlet po naravi morate vsekakor pregledati vreme in vremensko napoved. Popolnoma jasno je, da se v primeru neviht in neurij ne boste odpravili v visokogorje ali kam drugam. Na svoji poti se vedite zrelo in mislite na naravo ter na osebe, ki bodo neko območje obiskali za vami, zato ga ne uničujte in ne onesnažujet narave! Še vedno pa je pri vsem tem zelo pomembna tudi pohodniška oprema, katera vam v vsakem primeru nudi še dodatno zaščito – nikoli se ne ve ali je bila npr. napoved dovolj natančna ali kaj se vam lahko zgodi n poti.

Za pohod po večini slovenskih poti, je potrebna osnovna pohodniška oprema:

• Ustrezni pohodniški čevlji, ki naj bodo mehki in udobni, z močnim podplatom ter čvrstim bočnim oprijemom – vendar pa so te nujno potrebni za izlet v visokogorje. V kolikor pa se podajate na bolj nižinske poti, potem imate lahko obute lahke nizke čevlje.
• Izjemnega pomena je obleka, primerna letnemu času – to pomeni, da se pozimi toplo oblecite, poleti pa je najbolje, da imate tako letna oblačila, kot tudi kakšno toplejšo jopico, saj so jutra in dopoldnevi, še zlasti v visokogorju, ponavadi zelo sveža in občutno bolj hladna, kot v nižinah.
• Priporočamo vam, da s seboj vzamete nahrbtnik, v katerega lahko shranite vse potrebne stvari (malica, pijača, zemljevid, pelerina ali dežnik, kapa, krema za sončenje,…). In še enostaven za prenašanje je!
• V vsakem primeru so priporočljive tudi pohodniške palice, ne glede na to kam se odpravite.

V sodobnem času so marsikatere učne, planinske ali tematske poti že opremljene z GPS koordinatami izhodišča. Čez čas bo mogoče te poti v celoti naložiti tudi v GPS naprave. Sicer pa so večine slovenskih pohodniških poti označene s tako imenovanimi markacijami, ki so označene z rdeče – belo okroglo oznako. Ponekod najdete tudi smerokaze ali posebne oznake na omenjenih poteh.

Vsakega popotnika, pred vsakim pohodom v hribe ali izletom po nižinah, teži kopica vprašanj. Kot pri problem, se najpogosteje pojavlja destinacija – kam se odpraviti. Vaš cilj je najbolje, da prilagodite svoji telesni pripravljenosti in sposobnostim, pri tem pa si pomagajte s številnimi turističnimi vodniki, kjer boste našli številne informacije  določenih destinacijah. Podobne informacije pa lahko dobite tudi preko spleta.  V omenjeni literaturi so največkrat zabeležene vse najmanjše podrobnosti od tega kakšna je nadmorska višina, do tega kakšne utegnejo biti težave na poti in kakšna oprema je priporočljiva. Teh knjig najverjetneje ne boste jemali s sabo, kot tudi ne računalnika, zato je najbolje, da si iformacije o neki določeni destinaciji, preberete že doma.

Danes pa je seveda mogoče brskanje preko spleta tudi kar preko mobilnih telefonov tako, da lahko v nujnem primeru pogledate med potjo tudi na mobilnik – vendar pa morate vzeti v zakup, da povsod v naravi ni signala in, da se utegne zgoditi, da do nekega podatka ne boste prišli. Vsekakor pa morate imeti s sabo vedno zemljevid, ki je nujna oprema vsakega pohodnika. Večkrat se o treniutnem stanju na planinskih poteh lahko prepričate kar na planinski zvezi Slovenije, kjer vam nudijo vedno aktualne informacije.

Ko se odpravite na kakšne izlet upoštevajte naše nasvete glede obvezne opreme in predvsem pomembno je tudi, da varujete naravo in se do nje obnašate tako, kot je prav. Torej, ne uničujte zelenja, ne odlagajte odpadkov kamorkoli, ne zganjajte hrupa in podobno. Pohodništvo ni zahteven šport in lahko je za prav vsakega, ki je fizično v dobri pripravljenosti. Za tiste s slabšo kondicijo pa še vedno obstajajo številne poti po nižinah, po katerih se lahko odpravite. Pa srečno pot vam želimo!

Zdravilna moč narave

Zakaj nas bivanje v naravi tako poživi, po nekaj urah vožnje v avtomobilu ali pa po nekaj dneh zadrževanja zgolj v stanovanjih pa naše energetske zaloge upadejo, postanemo utrujeni, zaspani, bledi in brez volje?

Del narave smo, zato je sožitje z naravo povezano s telesnim in duševnim ravnotežjem. Človek ni ustvarjen tako, da bi lahko dalj časa zapored brez posledic preživel med zidovi v stanovanjih in stavbah ali pa zaprt v vozilih. Ta trditev se je znova potrdila, ko so pred več desetletji pripravljali prve astronavte za polete v vesolje. Ljudje vrhunskih psihofizičnih zmogljivosti so dobili že po nekaj urah bivanja v popolnoma zaprtih vesoljskih plovilih – kljub popolni računalniški simulaciji idealne vlage, temperature, sestave zraka itd. – hujše telesne in duševne simptome: motnje krvnega pritiska, bitja srca, tresavico, nezbranost in dramatičen upad zmogljivosti.

Tekoča voda je najboljši vir poletne svežine.

Iskanje optimalnih pogojev za bivanje v vesoljskih plovilih je že v preteklosti sprožilo številne raziskave vpliva naravnega okolja na človekov organizem. Zemeljska magnetna polja in električni potencial ob Zemljinem površju sta poleg ostalih pogojev ključna za nemoteno delovanje človekovega organizma tako na krajši kot na daljši rok.
Zemeljsko magnetno polje izhaja iz raztaljenega in vrtečega jedra. Zemljo obdaja kot zaščitni plašč, ki jo na splošno varuje pred vdorom uničevalnih sevanj iz vesolja. Ob zunanjih plasteh zemeljskega magnetnega polja se ta sevanja odbijajo nazaj v vesolje. Človekov organizem je zelo prilagojen življenju pod okriljem zemeljskega magnetnega polja. Če bi v njem prišlo do večjih sprememb, življenje v obliki, ki jo poznamo, ne bi bilo možno.

Zemeljsko magnetno polje niha s frekvenco med 7,8 in 8 Hz. To nihanje se imenuje Schumannovo valovanje. Na človeka deluje zdravilno, obnavlja njegove moči in ga napolni z energijo. Jedrski fizik dr. Robert Beck je potoval po vsem svetu in meril možganske valove raznih zdravilcev med zdravljenjem. Obiskal je karizmatične zdravilce krščanske vere, havajske kahunase, tiste, ki uporabljajo viko, santerijo, radiestezijo, radioniko, pa tudi vidce z zunajčutnim zaznavanjem in jasnovidce. Ugotovil je, da je vzorec možganskih tokov pri vseh zdravilcih enak, in sicer med 7,8 in 8 Hz, in da je tudi frekvenca in faza možganskih valov usklajena (sinhronizirana) s Schumannovim valovanjem. S to frekvenco nihajo možgani v vsakodnevni meditaciji, navzamemo pa se je tudi, ko se z dlanmi dotikamo skal, dreves ali pa hodimo bosi po travi, skalah ali potoku. Zato je vsak stik z naravo, prizemljitev, počitek ali gibanje v njenem okrilju tako zaželen.

V neskončnosti narave najdemo popolne simbole miru in ravnotežja, po katerem hrepeni naša duša.

Znano je, da votli kovinski objekti preprečujejo vstop zemeljskega magnetnega polja v svojo notranjost. Ustvarjajo tako imenovano Faradayevo kletko, v kateri primanjkuje tudi za zdravje in počutje nujno potrebnih negativnih ionov. Podobno se zgodi v avtomobilu, zato nas vožnja veliko bolj izčrpa (tudi če smo samo sopotnik) kot pa delo zunaj ali pa v prostoru z na stežaj odprtim oknom na vrt ali park. V tem smislu so tudi stavbe, grajene z veliko kovine, na splošno manj ugodne zdravju od tistih, ki so grajene z žgano opeko, iz katere je postavljena večina starejših hiš.

Tudi park je lahko primeren prostor za poglobitev vase in meditacijo.

Kozmični žarki

Zemlja je nenehno bombardirana z energetsko visoko nabitimi kozmičnimi žarki, ki jih deloma zadržijo višje plasti atmosfere, deloma sprožajo ionizacijo zraka v teh plasteh, deloma pa se prebijejo do Zemlje. Žarki, ki prispejo do Zemlje, se odbijejo od trde kamenine v globljih plasteh pod zemeljskim površjem ter se vračajo v našo atmosfero v obliki raznih sevanj. 60 odstotkov teh sevanj je nevtralnih, 20 odstotkov pa je zdravilnih, in od teh najmočnejše točke predstavljajo mesta, kamor hodimo množično nabirat moči in iskat okrevanja (Tunjice, Grad, Dobrovnik, Žička kartuzija itd.). Preostalih 20 odstotkov sevanj pa je škodljivih, zadrževanje na teh mestih neugodno deluje na človekov organizem, še posebej, če tam spimo. Toda ta vpliv je zelo odvisen tudi od posameznika. Neko mesto je lahko za nekoga škodljivo, za drugega pa ne.

Zemlja je prekrita s pravcato mrežo sevanj. Po raziskovalcih se glavni dve imenujeta Hartmannova in Curryjeva mreža. Pri Hartmannovi potujejo pasovi v smeri S-J ter V-Z, široki so od 18-20 centimetrov. Ti pasovi niso ravni, ampak vijugasti. V naših krajih so medsebojno oddaljeni v smeri S-J približno 2 metra, v smeri V-Z pa približno 2,5 metra. Sami po sebi niso niti zdravilni niti škodljivi, ti učinki se lahko pojavijo na križiščih obeh pasov. Ta križišča so različnih energetskih jakosti.

Curryjevo sevanje poteka pod kotom 90 stopinj, to je pravokotno na Hartmannovo mrežo. Žarki prihajajo od zgoraj in prodirajo v Zemljo. Pojavljajo se v pasovih od 8 do 50 centimetrov, razdalja med pasovi pa je približno 3,5 metre.

Obe sevalni mreži sta spremenljivi; glede na številne faktorje, ki vključujejo tudi vremenske razmere in neurja, se lokalno spreminjata njuna jakost in položaj, predvsem pa se pomikata glede na Luno. Luna povzroča gibanje sevalnih mrež, zato bi preiskavo stanovanja morali opraviti v vsakem njenem ciklusu, preden bi dokončno povzeli rezultat. Ob določenih dnevih namreč križišča sevalnih mrež sploh ne sevajo. Dva dobra radiestezista lahko dobita ob različnih dnevih različen rezultat. Sevanja so običajno najmočnejša ponoči, od enih do štirih zjutraj.

Tudi sevanja podzemnih vodnih tokov so v podobnem razmerju nevtralna, zdravilna in škodljiva, v odvisnosti od tega, po kakšni kamnini se pretaka podzemni vodni tok. Sevanje nastaja ob trenju kamnine in vode. Poteka navpično od podzemnega toka navzgor in potuje v smeri proti vesolju. Če z radiestezijo odkrijemo tak podzemni vodni tok, vprašajmo z nihalom, ali je za nas škodljiv, in šele nato premaknimo posteljo na drugo mesto.

Ionizacija zraka pa je generator, ki napaja življenje na Zemlji. Zrak v višjih plasteh atmosfere se pod vplivom kozmičnih žarkov elektrizira, to pomeni, da delno razpade na električno pozitivne in električno negativne delce, imenovane ione. Ker je Zemlja rahlo negativno električno nabita, se ustvari tik ob njej pozitivno nabito električno polje, ki privlači električno negativno nabite ione iz višjih plasti atmosfere v smeri proti Zemlji. Zaradi tega pojava postanejo višje plasti atmosfere električno pozitivno nabite – jang, nižje plasti atmosfere, kjer se odvija življenje, pa so električno negativno nabite – jin.
Zemeljsko električno polje skozi ravnovesje jin-jang skrbi za bioelektrično presnovo celic v živih organizmih. Sproža, napaja in uravnava delovanje tkiv in organov. Človekov organizem je podobno kot Zemlja rahlo električno negativno nabit: to občutimo, ko se udarimo v točko na komolcu, ko nas strese naša lastna bioelektrika. Pri bolečinah v sklepih ali hromitvah udov kot posledica kapi, te dele telesa na fizioterapijah in v zdraviliščih spodbujajo z elektroterapijo. Blazinice s človeku primernimi mikroelektričnimi tokovi namestijo na obolele dele telesa ter jih vitalizirajo po nekaj minut dnevno. Ugodni učinki so prisotni še več mesecev po takšnih terapijah.

V še tako preprostem in majhnem drobcu stvarstva se zrcali celoten univerzum.

Obnavljanje vitalnih moči v naravi

Podoben naravni zdravilni učinek, ki napolni energetske rezervoarje telesa in duha in obnavlja organizem, lahko dosežemo s sistematičnim gibanjem v neokrnjeni naravi, kjer je obilo negativnih ionov. Živi organizmi sprejemajo negativne ione skozi kožo in dihala ter skozi nosne živčne končiče, ki so odgovorni za vonj. Vse naravne aromatizirane vonjave so ionizirane. Globoko dihanje in telesno gibanje v gozdu v bombažnih oblačilih je prava energetska kopel za telo in dušo.

Kadar le lahko, hodimo bosi po travi in skalah. Poleti se sezujmo in stopimo v potok ali pa se ga dotaknimo zgolj z dlanmi. Neposreden stik stopal ali dlani s površjem zemlje razelektri nakopičeno nezdravo statično elektriko, katere se nalezemo od umetnih materialov in tehničnih sevanj v svojem domu. V toplejših dneh je veliko več možnosti za polnjenje z energijo iz naravnega okolja, zato se splača ta čas tudi dobro izkoristiti. V hladnejših dneh smo namreč manj zunaj, bolj smo oblečeni in izpostavljeni suhim ali ogrevanim prostorom, kar ni ravno ugodno za energijo organizma. Zimska energetska kopel pa je sprehod ob sneženju brez dežnika. Snežinke čistijo auro zastalih energij in jo osvežijo. Enako velja za pršenje rahlega dežja.

Za energijo prostora in človeka je najugodnejša oblika ogrevanja na trda goriva. Tako ogrevan prostor je veliko bolj prijeten, v njem se počutimo kot bi imel dušo. V svojem domu si namestimo ionizator, ki obnavlja količino zdravju koristnih negativnih ionov v prostoru. Človekov organizem je kot bioelektrični generator, ki se mora nenehno polniti in obnavljati. Tuširanje ne skrbi le za čistočo telesa, temveč čisti tudi energetsko polje. Voda potegne nase neugodne energije skrbi, žalosti in strahu. Poleg tega je vpliva pršenje vode tudi povečano količino negativnih ionov v ozračju, ki ga vdihavamo. Tik nad morsko gladino je na primer ogromno negativnih ionov, zato je plavanje v morju tako zdravo. Sprehod, izlet, počitek ali dopust ob vodi, ne glede na to ali je to reka, jezero, potok, slap ali morje, ima še toliko močnejši energetski učinek. Ob čistem izviru v planinah se okrepčajmo s požirki vode. Voda iz pipe je tehnična voda, ki je energetsko mrtva. Voda iz potoka pa je živa voda, pravi energetski eliksir. Na splošno si je dobro prinašati vodo za pitje ali kuhanje juhe iz kakšnega bližnjega izvira.

Mističnost narave ponazarja našo večno raziskovano notranjost.

V vseh letnih časih se lahko dotaknemo dreves z obema rokama in se prizemljimo tako, da si zamislimo navidezne korenine skozi stopala do središča Zemlje, skozi vrh glave pa naj se raztezajo energije visoko v nebo, podobno kot drevesna krošnja. Drevesa imajo na splošno za človeka zelo blagodejno energijo. Na primer pri hudo obolelih ali energetsko zelo šibkih ljudeh, katerih energetsko polje je skrajno oslabljeno, je tudi napajanje z življenjsko energijo iz neposrednih virov narave moteno. Ti ljudje potrebujejo spočetka nekoliko predelano obliko energije, da jo lahko njihov organizem v celoti sprejme. Takšno obliko energije lahko dobijo od ljudi, ki jim v težkih trenutkih stojijo ob strani s svojo telesno bližino ali pa od dreves. Še posebej močno deluje bor.

Objemimo ga z obema rokama, zaprimo oči, se ob njem prizemljimo in ga občutimo. Sprehod med drevesi v parku ali gozdu nas z vseh strani obda z zdravilnimi energijami. Pazimo le, da ne pozabimo globoko izmenjati zraka v pljučih. Pri vdihu potegnimo zrak vase najprej z dvigom ključnic, nato z izdatnim širjenjem reber (gibanje rebrne kletke vpliva na raztezanje vretenc v hrbtenici in jo masira), na kraju pa napolnimo z zrakom še spodnji del trebuha pod popkom. To je ravno nasprotno kot pri znanem jogijskemu dihanju, pri katerem začnemo vdih s potegom zraka najprej v spodnji del trebuha, nato širimo rebra ter na kraju dvignemo še ključnice. Če poskusimo oba načina, ugotovimo, da pride pri prvem, ko začnemo vdih z dvigom ključnic, do večjega širjenja reber in ugodne masaže hrbtenice. Vse oblike razgibavanja hrbtenice namreč delujejo na vretenca v vseh drugih smereh, razen na vzdolžno raztezanje. Da bi hrbtenico vzdolžno raztegnili in osvobodili vretenca, se je treba z rokami prijeti za drog in viseti na njem, obiskati izkušenega terapevta ali pa dihati globoko z izdatnim širjenjem reber ter spodnjim delom trebuha.

V poletnem času nudijo planine prijetno zavetje za sprostitev in počitek.

Z naravo nad alergije

Zdi se, da je alergij vsako leto več. Z intenzivnimi reakcijami na alergene v hrani ali okolju se sooča vse več ljudi, mnogi pa rešitve iščejo v naravnih pripravkih, saj verjamejo, da lahko sami pomagamo telesu, da se  pozdravi. Da bo imel naš organizem moč in nam bo lahko pomagal pri premagovanju zdravstvenih težav, moramo zanj dobro skrbeti. Očistiti ga moramo strupov, skrbeti za uravnoteženo prehrano in zdrav življenjski slog, redno rekreacijo itd.

Veliko lahko torej pripomoremo k izboljšanju imunskega sistema, ki nas brani pred vsiljivci, med katere sodijo tudi alergeni. Preobčutljiv imunski sistem pogosto pretirano reagira, začne sproščati protitelesca, kronični odzivi pa povzročijo solzne in srbeče oči, zatekanje, pretirano nastajanje sluza, izpuščaje, omotico …

Če želite poseči po naravnih metodah zdravljenja, potem poskrbite, da boste zaužili dovolj C vitamina (agrumi, paprika, kislo zelje …), prav tako vam ne sme manjkati omega 3 maščobnih kislin (ribe, laneno olje, oreh), vitamina B5 (rumenjak, kvas …)  in vitamina E (zelena listnata zelenjava, oreščki ….), magnezija, selena in kalcija. Odlično zdravilo za mnoge je tudi med, a sprva ga vnesite v organizem le majhne količine, da vidite kako vaše telo reagira nanj. Strokovnjaki priporočajo tudi zeleni čaj, ki ga popijte brez dodatka mleka, sladil ali drugih vrst čajev, vendar tudi z njim količinsko ne pretiravajte. Čim pogosteje posegajte po polnozrnatih živilih, rjavem rižu, ječmenu, v ospredju naj bo zelena zelenjava (špinača, brokoli, šparglji, zeleni ohrovt …), od stročnic naj prevladujeta leča in čičerika, v trgovinah pa kupujte izdelke brez dodanih konzervansov in umetnih kemikalij, zato se ustavite ob trgovskih policah, na katerih je ekološko pridelana hrana. Eden od načinov, kako pregnati alergijo je tudi uporaba cvetnega prahu.

Cvetni prah, imenovan entomofili, ki ga pridno nabirajo čebele, namreč vsebuje ogromno hranil. Podatki kažejo, da so ljudje s senenim nahodom, skoraj popolnoma ozdraveli, če so uživali cvetni prah. Pravijo še, da je treba poskrbeti za redno gibanje na svežem zraku, če pa se odločate za dolgo poležavanje v vroči kadi, v vodo dodajte sol, prav tako stremite za vsem naravnim in prisluhnite telesu, ki najbolje ve, kaj človek potrebuje.

Dober način preprečevanja alergij je tudi homeopatija, ajurveda ali akupunktura, ki daje s pomočjo strokovnjakov iz posameznega področja odlične rezultate.

Hiše iz živih dreves

Patrick Dougherty je ustvarjalec, ki si je zamislil nenavadno povezavo z naravo. Naredil je eko hiše iz mladih dreves po metodi, kot ptice delajo svoja gnezda.  Ustvaril je kar nekaj različnih oblik, kako pa stvar izgleda si oglejte na spodnjih slikah.

Foto: Arhiv avtorja

Navadni močerad

Navadni močerad (Salamandra salamandra) meri v dolžino skupaj z repom od 11 do 20 cm. Glava je široka, sploščena in z vratom jasno ločena od telesa. Za očmi so izrazite zaušesne žleze, ki so vedno pigmentirane. Telo je čokato, vidni so številni rebrni loki.
Hrbtna stran telesa je bleščeče črne barve z raznolikim vzorcem nepravilnih rumenih lis, ki je prepoznavni znak posameznega osebka. Trebušna stran je pogosto enobarvno temno siva, redko z manjšim številom svetlejših lis. Rep je v prerezu okrogel in je nekoliko krajši od telesa. Noge so razmeroma kratke, s kratkimi in čokatimi prsti. Po sredini hrbta vse do repa potekata dva, vzdolž bokov na obeh straneh telesa pa še po en niz strupnih žlez. Samice so nekoliko večje in bolj čokate od samcev. Osebke obeh spolov je mogoče ločiti predvsem v obdobju parjenja, ko imajo samci močno odebeljeno kloako.

Razširjenost

Gričevnata, hribovita in gorska območja pod gozdno mejo po vsej Sloveniji.

Življenjski prostor

Pojavlja se v različnih senčnih in vlažnih habitatih, večinoma v listnatih in mešanih gozdovih, kjer se skriva pod odmrlim lesom ali kamni, v luknjah ob koreninah dreves ali v drugih razpokah in špranjah. Pogosto se zadržuje v bližini čistih potokov in manjših mlak, bogatih s kisikom, kamor samice odlagajo ličinke.

Odrasli navadni močeradi živijo skoraj izključno na kopnem, kjer se tudi parijo. Ličinke se razvijajo v telesu samice tudi do več kot šest mesecev. Samica nato odloži nekaj deset ličink v tolmune manjših gozdnih potokov. Izlegle ličinke imajo že dobro razvita oba para okončin in peresaste Navadni močerad Salamandra salamandra škrge. Pred preobrazbo, ki poteka v vodi, so običajno velike okoli 6 cm, tiste, ki prezimijo, pa zrastejo tudi do 8 cm. Odrasli osebki so aktivni predvsem ponoči in po dežju, ko je zrak dovolj vlažen, večji del dneva pa preživijo v različnih skrivališčih. Navadni močeradi so dolgoživi, običajno živijo več kot 20 let.

Navadni močeradi so živorodni in za razliko od večine slovenskih dvoživk ne odlagajo jajc, temveč že dobro razvite ličinke. Čeprav so rumene lise vidne že pri dobro razvitih ličinkah, se vzorec dokončno izoblikuje šele po preobrazbi.

Pridružite se nam tudi na naši Facebook strani Pomagajmo žabicam.

Vir: Center za kartografijo flore in favne,
Foto: Maja Cipot

Naprej »