Nafta Mehiškega zaliva globoko zakoreninjena v ekosistemu

Raziskovalci z Univerze v Južni Floridi so odkrili nafto v sistemu planktona v severnem delu Mehiškega zaliva.

Kot vsi vemo se s planktonom prehranjuje veliko rib in drugih morskih živali, zato je od zdrave populacije planktona odvisnih mnogo življenj. Ribe, ki bodo takšen plankton zaužile bodo seveda posledično dobile v svoj sistem naftne delce.

Ker pa se s planktonom prehranjujejo v večini manjše ribe, katere pa velikokrat končajo kot hrana večjim ribam, pa seveda to pomeni, da se bo naftna kontaminacija prenesla na še več živali. To pa v končni fazi lahko pomeni, da zna na koncu nafta priti tudi do človeka.

Sicer oblasti trdijo, da za enkrat te bojazni še ni, vendar pa bo glede na količino iztočene nafte, to vsekakor postala realnost in ne le domneva.

Nafta uničuje živali

Kerry Sanders, reporter pri medijski hiši NBC, je svojo reportažo naredil na obalah Louisiane, kjer je gosta naftna plast začela prekrivati področje blizu vzhodnih otokov Grand Terre.

Visit msnbc.com for breaking news, world news, and news about the economy

Kevin Costner se pridružuje borbi z nafto

Hollywoodska zvezda Kevin Costner je investiral več milijonov dolarjev v napravo, ki bi lahko pomagala očistiti nafto, ki se izlila v Mehiškem zalivu.

Costnerjeva naprava za ločevanje nafte iz morja je bila zadnjih 15 let v izdelavi ravno za takšne primere, kot je nedavno naftno izlitje v Mehiškem zalivu. Poleg tega pa so to napravo tudi odobrili in jo že poslali na njeno misijo.

Naprava deluje kot ogromen vakuumski sesalnik, poimenovali pa so jo Ocean Therapy in pri samem delovanju ločuje nafto in vodo pri čemer čisto vodo spušča nazaj v morje, onesnaženo pa zadrži.

Kako delje v praksi si lahko ogledate na spodnjem posnetku.

Vezje na bio osnovi

Konec naftne odvisnosti ne pomeni le konec uporabe goriva, baziranega na nafti. To pomeni tudi konec uporabe nafte pri izdelai različnih materialov, za katere so se sedaj uporabljale petrokemikalije.

Plastični izdelki so verjetno najbolj očiten izdelek na spisku takšnih materialov, vendar pa ne smemo pozabiti, da so tudi elektronska vezja dober kandidat za bio materiale.

Univerza v Delawearu je že začela izdelovati vezje, ki je narejeno iz piščančjih peres ter olja iz soje. To je vsekakor odlična novica, saj to lahko pomeni začetek proizvodnje vezja, ki bo narejeno iz obnovljivih virov, kar bo posledično pripomoglo k zmanjšanju toplogrednih plinov.

Zmanjšanje odvisnosti od petrokemikalij pri vezju in uporaba odpadnega piščančjega perja pa lahko zaradi vsebnosti keratina poveča hitrost vezja. Sicer je res, da komercializacija takšnega vezja za enkrat še ne bo ugledala masivne proizvodnje, vendar pa lahko to v prihodnosti zmanjša problem soraj 1,3 milijard kilogramov odvečnega perja, ki ga proizvedejo letno samo ZDA.

Izumirajo živali, ki so ključnega pomena za človeštvo

Hitrost ni vedno najboljša lastnost. Živalske vrste vedno hitreje izumirajo in za večino je krivo človeštvo. Letos je leto biološke raznolikosti in polovica tega je minila kot bi mignil.

Okoljevarstveni program združenih narodov ali UNEP je pred kratkim izdal opozorilo, da obstaja velika možnost, da bo v kratkem izumrlo še veliko drugih živalskih vrst, med katerimi so nekatere ključne za obstoj človeštva. To pa seveda pomeni uničenje večih ekosistemov zaradi kombinacije zakislejevanja morja, bolj toplih voda ter prekomernega lovenja rib.

Vedno večja populacija človeštva, zahteve po večih sredtvih, vedno manjša zaloga nafte, povečana globalizacija ter masovno izumrtje živalskih vrst definirajo obdobje, katerega lahko opišemo kot krizno oz. skrajni čas, da se zbudimo.

Zato je potrebno prisluhniti, ko nas svarijo o problemih biološkie raznolikosti, saj to danes ogroža vedno več faktorjev – invazivne vrste, pesticidi, sekaje gozdov, širjenje urbanega predela, … Nič ni danes več samoumevno, kot je bilo včasih, zato se je potrebno tega zavedati.

Živali v Mehiškem zalivu prekrite z nafto

Novinarka televizijske hiše NBC si je ogledala posledice, ki ga lahko naftno izlitje povzroči na močvirjih Mehiškega zaliva. Še pred nedavnim so bila ta močvirja polna življenja, sedaj pa so prekrita z nafto.

Čeprav se je ta katastrofa zgodila več tisoč kilometrov stran od nas, je vseeno pomembno, da se zavedamo kakšno ceno plačuje narava za to, da lahko mi živimo svoja luksuzna življenja.

Ogrožene živali si lahko pogledate v naslednjem video posnetku:

Ali je katastrofa v Mehiškem zalivu večja kot so predvidevali?

Naftni madež v Mehiškem zalivu še vedno povzroča ogromno preglavic. Čeprav se ta katastrofa ni zgodila v naši bližini bližini, pa to vseeno ne pomeni, da lahko ta ingnoriramo.

Količina nafte, ki se dnevno izteka v morje je ogromna; 70.000 sodov na dan. Vendar pa strokovnjaki ugotavljajo, da je morda ta količina še večja. Na podlagi nedavno objavljenega videa, ki prikazuje to luknjo iz katere se nafta izteka, strokovnjaki ugotavljajo, da so morda dejansko podcenili situacijo.

Krožni morki tok v tem zalivu pa morda pomeni še dodatno katastrofo, saj je začel odnašati naftni madež v zaliv Floride. To pa bo še dodatno opustošilo populacijo koral, ki so na tem območju že sedaj ogrožene zaradi človeške malomarnosti.

Kako bodo očistili naftni madež v Mehiškem zalivu?

Mikroorganizmi vedno bolj prihajajo v ospredje. Tokrat nam bodo morda pomagali pri čiščenju naftnih madežev.

Kupola

Pet nadstropna in 100 ton težka kupola je bila prejšnji teden odposlana s strani British Petroleum v upanju, da bi z njo zajeli večji del naftnega madeža v Mehiškem zalivu, ki grozi obalnem pasu.

Takešn pristop je za enkrat eksperimentalen, saj še nikoli niso poskusili zajeziti naftnega madeža na globini 1500m. Vendar pa se je kaj kmalu ta metoda izkazala za neučinkovito, saj so ledeni kristali metana zamašili lijak kupole, zaradi česar je nafta ponovno začela uhajati.

Kemikalije

Letala so že spustila več kot pol milijona litrov eksperimentalih kemikalij, katere bi naj strdile naftni madež, kar bi ga naj prisililo v to, da se spusti na morsko dno. Vendar pa znanstveniki svarijo, da imajo te kemikalije lahko posledice. Res je, da bi tako preprečili nafti, da bi prišla do obale, vendar pa bi kemikalije škodile preostalim morskim bitjem.

Lasje in najlon

Lasje so se izkazali za kar učinkovito metodo, saj posrkajo olje z vodne površine. Kombinacija las ter glive je že pomagala pri naftni nesreči v Cosco Busan leta 2007. Zato je neprofitna agencija A Matter of Trust že poslala skoraj 200.000 kilogramov las ter dlak, ki bi lahko posrkale kar 1000-krat toliko nafte, kot je njihova skupna teža. Najlonske nogavice pa imajo prav tako podoben učinek, zato je Hanes že doniral 50.000 parov nogavic v obliki preproge, s katermi bi lahko očistili nafto.

Mikroorganizmi

Inovativna rešitev, o kateri trenutno premišljujejo pa so mikroorganizmi, ki dobesedno požirajo nafto.
Neko podjetje se zato že pogovarja o tej možnosti, saj so mikrobi okolju neškodljivi, prav tako pa niso tako dragi, saj se ti mikrobi z nafto hranijo 30 dni preden poginejo.

Aerogel

Ta NASINA tehnologija je za enkrat še preveč v povojih, da bi jo lahko avtoritete vzele resno. NASA je namreč izdelala gel, s katerim zajema prah s kometov in vesolja. Vendar pa sedaj vidijo v njem veliko več potenciala, saj se lahko veže z nafto in plava na površju, dokler ga ne poberejo.

Naprej »