Aktivirajte telo in um z eteričnimi olji

Pri utrujenosti si lahko pomagate z eteričnimi olji. S pravilnom izbirom eteričnih olj lahko spodbudimo cirkulacijo, limfo, prebavni sistem, poglobimo dihanje in poslednično vnesemo več kisika v telo in možgane …

Primeri eteričnih olj ki stimulirajo um in telo so bor, cimet, črni poper, evkaliptusi, geranija, grenivka, ingver, kardamom, klinčki, komarček, limeta, muškatni orešček, pačuli, palmarosa, pomaranča, poprova meta, rožmarin, širokolistna sivka.

Odvisno od našega namena bomo naredili primeren izdelek. Za začetek predlagam da poskusite sa odiševljanjem prostora z difuzerom. Za umsko stimulacijo v difuzer dajte:

• 1 kapljica eteričnega olja črnega popra (Piper nigrum)
• 7 kapljic eteričnega olja limete (Citrus aurantifolia)
• 7 kapljic eteričnega olja bora (Pinus sylvestris)

Vendar treba biti pozoren pri izbiri eterinih olj. Rada bi opozorila na ketone*, ki lažje kot ostale molekule prehajajo mejo med krvjo in možgani in na ta način lahko spremenijo normalno aktivnost živčnega sistema. Škodljivi učinki ketonov so odvisni od vrste, lahko delujejo abortivno ali izzovejo krče, omamljenost ali epileptični napad. Če imate epilepsijo, se je potrebno izogibati eteričnim oljem rožmarina, komarčka, izopa in žajblja. Njihova uporaba lahko sproži epileptični napad.

Recept ki sem ga napisala vsebuje zelo mali delež ketonov in je varna za uporabo. Ketonov se ni treba bati ampak uporabljati z znanjem in pozornostjo. Začnite z citrusi, ki ne vsebujejo ketone vendar aktivirajo um in telo.

*Ketoni spadajo med skupino molekul ki se pogosto nahaja v eteričnih olj.

Melani Kovač, aromaterapevtka
www.aromadelavnice.si

Ribe so dobra hrana za možgane

V nekaterih pokrajinah, ki so oddaljene od morja, pogosto primanjkuje joda, posebno v rastlinah. V morskih ribah in rastlinah ob morju pa je joda veliko.

Pomanjkanje joda povzroča povečanje ščitnice, s tem pa se zmanjša nastajanje ščitniških hormonov. Taki ljudje se počasneje premikajo in lenobno mislijo, zelo inteligentni ljudje pa so videti takšni, kot bi bili duševno prizadeti. Zato danes v mnogih državah kuhinjski soli dodajajo jod. Uživanje rib lahko izboljša počutje in pomaga, da hitreje mislimo. Zato ljudje pravijo, da so ribe hrana za možgane.

Zaspali boste, če štejete ovce

Raziskave psihologov so pokazale, če si človek umišlja, da šteje ovce, ki skačejo preko ograde, naglo zaspi.
S tem ko si predstavlja ovce, zaposli desno polovico možganov in tako prepreči neprijetne misli. Ko pa pri tem še šteje, kar je opravilo leve polovice možganov, zaposli še to. S tem ima neobremenjeno zaposlene celotne možgane in hitro zaspi.

Svetovno nogometno prvenstvo ogroža redko vrsto jastreba

Južnoafriški hazarderji so na rob izumrtja porinili eno izmed največjih afriških ptic plenilk, za katero verjamejo, da jim prekajeni jastrebovi možgani dajejo nadnaravne moči pri predvidevanju nogometnih rezultatov na svetovnem prvenstvu.

To prepričanje v te ‘super nadnaravne’ moči živali pa lahko samo še pospeši izumrtje te redke vrste jastreba. Dejstvo je takšno, da je vedno več vrst jastrebov po svetu v veliki nevarnosti, trenutno pa ta afriška vrsta jastreba še toliko bolj ogrožena zaradi pomanjkanja hrane, namernega zastrupljanja ter smrti zaradi električnih povezav.

Zbiranje glav teh ptic v zadnjem času pa seveda le še pospešuje upad populacije jastrebov.

Kaj vam sporoča vaše telo?

Dejstva kažejo, da so ženske bolj nagnjene k stresu ter simptomom, ki jih stres prinese s seboj. Vendar zakaj je temu tako?

Ženske naj bi namreč bile sposobne delati več nalog hkrati, pa ni važno ali v pisarni, pri skrbi za otroke ali pa pri pripravi kosila. In vse to seveda pripomore k večjemu stresu.

Če smo dovolj pozorni lahko znake stresa prepoznamo in reagiramo še preden nastanejo večje posledice.

Prebavne motnje

Črevesje je z možgani povezano preko živčnega sistema, zato lahko občutimo krče, ‘metuljčke’ ali drisko takrat, ko smo napeti. Kaj torej storiti proti tej neprijetni napetosti v črevesju? Že manjši gibi, kot na primer hoja pomagajo pri zmanjševanju stresne energije. Če pa dodate še nekaj vlaknin k vaši prehrani, potem pa lahko izboljšate tudi celotno delovanje črevesja.

Pogosti prehladi

Stres je znan po tem, da zmanjšuje odpornost imunskega sistema. Po nekaterih podatkih sodeč, bodo ljudje pod stresom zboleli kar dvakrat hitreje, kot tisti, ki stresa ne občutijo. Zato je najboljše, da si ustvarite neke vrste družabno vsakodnevno rutino – sprehajanje psa ob večerih, kava s prijatelji, … Vsekakor se morate držati tistega, kar vas veseli, pa če se vam ljubi ali ne. Le tako boste lahko vsaj za nekaj časa pozabili na težave.

Problemi v nosečnosti

Noseče ženske, ki doživljajo kroničen stres tvegajo, da bodo rodile otroka s premalo kilogrami. Zato si morate v takšnih časih vzeti čas samo zase in se pomiriti. Pa čeprav to traja le 5-10 minut, glavno je, da zopet občutite mir.

Stres poslabša vid

Ko smo na primer dlje časa preobremenjeni in v stresu, ne moremo jasno razmišljati in se odzivati ustvarjalno. Če v takem stanju sprejemamo odločitve, je možnost napak veliko večja.

Prav tako pa takrat delujejo z napakami tudi naša čutila, na primer slabše vidimo. Ta razlika je opazna že tekom enega dneva, ko na primer zvečer vidimo slabše kot zjutraj.

Velja pa tudi obratno – ko sprostimo oči, se sprosti tudi duševna napetost. Oči so povezane s celotnim organizmom veliko bolj, kot si mislimo. Prav tu pa se skriva ključ tako za izboljšanje vida kot tudi za jasno in osredotočeno razmišljanje. V milijonih informacij, ki jih preko čutil predelajo možgani in sprožajo naše odzive in reakcije, se izluščijo za nas ključno pomembne, ki so osnova za ustvarjalni odziv in izbor aktivnosti, ki vodijo k sreči in uspehu.

Z zdravim načinom življenja in ohranjanjem gibkega duha in živčnega sistema se lahko odpravijo ali vsaj omilijo tudi mnoge napake vida. Ponovno se je potrebno naučiti pravilnega gledanja. To pa pomeni naučiti se gledati na način, ki omogoča očem optimalen vid, sistemu duh-telo pa optimalno delovanje in sprostitev napetosti.

Možgani delujejo podobno kot znanstvene metode?

Izkazalo se je, da obstaja podobnost med tem kako človeški možgani zaznvajo kaj se dogaja v ‘zunanjem’ svetu ter delom znanstvenikov.

Znanstvene raziskave namreč vključujejo formulacijo hipotez ter testiranj ali so te hipoteze skladne z opažanjem. To pa je nekaj, kar možgani na svoj način delajo kar sami od sebe ves čas. Možgani naj bi namreč porabili manj truda pri povezovanju predvidljivih in nepredvidljivih dogodkov.

Sedaj pa so znanstveniki prvič  dokazali, da slike povzročijo manjše odzive, če so te slike predvidljive. Možgani zato niso v čistem mirovanju in čakajo na vizualne signale, ampak  aktivno poskušajo predvideti signale, in če so ti pravilni so ‘nagrajeni’ s tem, da se naslednjič odzovejo bolj učinkovito.

Če pa je predvidevanje napačno, pa so potrebni večji odzivi, da lahko možgani ugotovijo, kje je napaka in najdejo drugo pot do rezultata. To kaže, da ta process igra veliko vlogo pri delovanju naših možganov.

Ali so smo ljudje in delfini povezani?

Razlika med vrstami je dokaj očitna in nas skupni prednik z delfini je dokaj oddaljena vrsta.

Vendar pa se tu poraja vprašanje, ali smo z delfini v kakšni psihološki povezavi? Res je, da so meje ne-človeškega sveta dodobra začrtane, vendar pa se je vseeno potrebno vprašati, kaj človeško inteligenco naredi več vredno delfinji?

Lori Marino na univerzi Emory je za ta namen ubrala znanstveni pristop. Tako je delfine skenirala preko naprave za magnetno resonanco, s čimer je omogočila vpogled v kompleksnost delfinjih možganov. In rezultati so dali presenetljiv izid, saj so možgani delfina veliko bolj kompleksni, kot možgani človeka.

Delfini imajo največje (ne-človeške) možgane med vsemi vrstami, v primerjavi s telesom. In rezultat tega je, da so delfini izredno pametne živali. Vedenjske raziskave so že odkrile, da se znajo delfini sporazumevati med sabo in imajo svoj jezik, prav tako pa imajo tudi definiran koncept zavedanja.

Naprej »