Naftni madež lahko prinese tudi do Evrope

Računalniški model potencialnega širjenja naftnega madeža je pokazal potek poti tega madeža v prihajajočem letu.

Model so ustvarili raziskovalci z Univerze na Havajih, animacija pa ni točen potek poti madeža, ampak je neke vrste scenarij, ki jim lahko pomaga pri raziskavah, saj je točna pot odvisna od večih spremenljiv ter seveda vremena.

Po enem letu se bo približno 20 % madeža  pomaknilo preko Floride v odprte vode Atlantskega oceana. Simulacija, na kateri pa so to ugotovili, pa je temeljila na podlagi 8 milijonov plavajočih delcev, katere so na modelu spremljali od aprila pa do septembra. Model na katerem so ta poiskus izvedli pa temelji na poteku morskih tokov.

Na podlagi tega so ugotovili, da se je nafta, ki se je razlila v Mehiškem zalivu počasi obrnila v krožni tok in ozki tok pri Floridi, na koncu pa v zalivski tok. Animacija je tako pokazala, da lahko obalo v bližini Floride do oktobra zalije naftni madež, subtropski tok pa lahko madež prinese tudi do Evrope.

Simulacijo si lahko ogledate v spodnjem videu:

Podvodni zmaji ustvarjajo energijo

Minestro, član Švedske skupine Saab, razvija t.i. ‘Deep Green’ tehnologijo. Ta tehnologija so neke vrste podvodni zmaji, ki lebdijo nad morskim dnom in pri tem ustvarjajo energijo s pomočjo morskih tokov.

En takšen zmaj naj bi lahko proizvedel 500 kW električne energije. Pri teh podvodnih zmajih pa je dobro tudi to, da jih poganjajo morski tokovi, saj so ti veliko bolj zanesljivi in stalni kot pa veter.

Omenjeni ‘morski zmaji’, ki bi bili ves čas zasidrani na morsko dno, imajo premer kril 12m, nahajati pa bi se morali vsaj 20m pod morsko gladino, da bi preprečili probleme z morskim prometom. Tok s hitrostjo 1.6m/s pa bi že bil zadosten, da bi poganjal takšnega zmaja.

Odkrili nov oceanski tok

Morski tokovi so ena izmed gonilnih sil vremena našega planeta, sedaj pa so japonski in avstralski znanstveniki odkrili nov morski tok v Indijskem oceanu.

Tok se nahaja približno 4200 km jugozahodno od Pertha v Avstraliji, po obsegu pa je enak štiridesetim Amazonkam in se nahaja približno tri kilometre pod morsko gladino.

Morje okoli Antarktike dobi zadostne količine kisika

Tok nosi z kisikom bogato vodo do področja blizu Antarktike in se nato spusti globoko pod mosrko gladino. To pa je pomemben podatek, saj sedaj znanstveniki vedo, da tudi globoko morje Antarktike dobi dovolj kisika, ki je seveda pomemben za življenje v morju.

Vplivi morskih tokov na vreme

Kot že omenjeno, morski tokovi skrbijo za vremenske razmere na Zemlji s transportom in porazdelitvijo toplote in ogljikovega dioksida. Globokomorski tok vzdolž planote Kerguelen je tako del globalnega sistema morskih tokov ki določajo, koliko toplote in ogljika lahko oceani vsrkajo.

Sedaj bodo lahko strokovnjaki še bolj podrobno razumeli in raziskali vpliv globalne mreže morskih tokov in njihove vplive na vreme in življenje.

Odkrili novo vodno smetišče v Atlantiku

Oceani našega planeta so uradno dobili novo vodno smetišče, ki je polno plastičnih odpadkov. Odkritje prvega takšnega smetišča je presenetilo javnost že leta 1997, sedaj pa nam je že drugič uspelo ustvariti takšno katastrofo.

Novo smetišče

To novo smetišče na morju sta odkrila zakonca, ki sta plula med Bermudo in Portugalsko, kjer se nahaja morje Sargasso (področje, ki ga obkrožujejo različni morski tokovi, med katerimi je najbolj znan zalivski tok). Omenjeni par je z jadrnice jemal razne vzorce na razdalji 160km in vsakič, ko sta na jadrnico potegnila mrežo je bila ta zapolnjena s plastiko.

Par bi rad sedaj, ko sta odkrila to novo katastrofo, opozorila javnost na ta vedno večji problem, ki je postal že globalen, vendar pa še vedno obstaja dokaj veliko vprašanje, kako vse to očistiti. Potrebno je upoštevati, da se to smetišče nahaja sredi morja, del na morski gladini, del pa pod vodo in tudi na dnu, kar onemogoča dostop večini prostovoljcev, poleg tega pa bi tudi težko zajeli in privlekli na kopno tako veliko količino smeti.

Vpliv na okolje

Velik problem pa predstavlja tudi dejstvo, da takšno morsko smetišče povzroči pogin mnogih živali, ki med temi smetmi iščejo hrano. Te živali se nato ujamejo v vso to nesnago in poginejo, ali pa zaužijejo koščke teh smeti in se zastrupijo ali pa zadušijo.

Zato je potrebno naučiti ljudi, da vsaka odvržena smet pusti sled v naravi, in da je potrebno začeti jemati naravo kot lasten dom. Tudi v lastnem domu ne bi dovolili, da nam kdo smeti, zakaj bi torej to delali naravi?