Kako svet vidijo rakci?

Ste se kdaj spraševali, kako živali vidijo naš svet? Skupina raziskovalcev iz univerze v Bristolu je naredila posebno kamero, ki nam omogoča pogled, kot ga vidijo kozice in nekatere druge morske živali.
Vodja projekta in biologinja Shelby Temple bo svojo skupino odpeljala v Queensland na Otok kuščarjev, kjer bodo ob obali otoka preučevali, kako podvodna bitja vidijo svet okoli sebe. Slika prikazuje predogled videnja skozi oči morske kozice. Slika predstavlja polarizirano svetlobo, to se pravi del svetlobe, ki jo ljudje ne zaznamo in ne vidimo.

Vir: Discovery News

Veliki morski klobuki v slovenskem morju

Klobučnjaki in še posebej morski klobuki v slovenskem morju niso redkost. Čeprav so na prvi pogled nevarno, predvsem zaradi svoje velikosti in nenavadnih barv, so prav miroljubne živali. Največ težav sicer povzročajo ribičem, še posebej v obdobju, ko se pretirano namnožijo, saj zaradi svoje velikosti in teže onemogočajo vleko ribiških mrež. Sem ter tja na katero od njih naletijo tudi kakšni kopalci, ker jim naplavljena želatinasta stvar na obali lahko pokvari najljubši morski kotiček.

Pred nekaj dnevi je v morje med Semedelo in Koprom, malo stran od izliva Badaševice v morje, priplaval eden teh simpatičnih živalskih primerkov, ki mu pravimo morski klobuk. Veličastno se je pozibaval v morju ob novi dvignjeni promenadi in se nastavljal mimoidočim sprehajalcem. Seveda je velikost njegovega klobuka in nekakšna pompozna drža, s katero se je približeval obali, pritegnila marsikatero radovedno oko. Mlado in staro.

Po našem morju plava 6 pripadnikov klobučnjakov

Morski klobuk je, kar pogost avtohtoni osebek in je eden izmed 6 pripadnikov klobučnjakov, ki se več ali manj redno zadržujejo tudi v slovenskem morju, čeprav na prvi pogled izgleda kot da bi prišel iz tropskih morij. Naš klobučnjak spada v eno izmed nekaj več kot 200 vrst klobučnjakov, ki sicer spadajo v skupino preprostih nevretenčarjev, ožigalkarjev. Včasih pravijo klobučnjakom tudi meduze, vendar je lahko tak izraz za bolj poglobljene poznavalce strokovno neprimeren.

Največji morski klobuk pri nas

Poleg morskega klobuka lahko v našem morju zasledimo še kompasno meduzo, morsko cvetačo, mesečinko in uhatega klobučnjaka. Mesečinke so pri nas pogostejše poleti in zgodaj jeseni,  v zadnjih letih so bili, zlasti pozimi in spomladi, pogosti tudi uhati klobučnjaki – mlečno bele meduze, ki imajo za ljudi skoraj nezaznaven ožig. Ribičem pa povzročajo težave predvsem veliki morski klobuki, ki lahko zrastejo v prave velikane. Največjemu izmerjenemu primerku  v slovenskem morju so menda izmerili kar 48 centimetrov premera klobuka, tehtal pa je 4 kilograme. Njegovi sorodniki iz severnih morij pa so še večji, saj njihov klobuk preseže tudi premer enega metra.

Vir: Obala.net, Foto: Iztok Klemenčič

Na obale Velike Britanije naplavilo 40.000 mrtvih rakov

Najnovejša živalska katastrofa, ki se v zadnjih dneh kar vrstijo je 40.000 naplavljenih mrtvih rakov v Kentu.
Vsak dan prihajajo iz različnih delov sveta novice o novih množičnih smrtih živali. Vse se je začelo se je s pticami v Arkansasu, ki so v množičnih številkah mrtve padale z neba, dan kasneje pa s poginjenimi ribami v Marylandu. Tokrat se je katastrofa preselila bližje k nam, v Veliko Britanijo, kjer je morje na obale angleškega mesta Kent naplavilo 40.000 mrtvih rakov.

Enega izmed razlogov za smrt morskih živali strokovnjaki navajajo podhladitev, saj je bil december v Veliki Britaniji najhladnejši v zadnjih 120 letih. Raki se sicer lahko prilagodijo zimskim nižjim temperaturam, vendar so zanje ugodnejši pogoji v toplejših vodah. Med naplavljenimi so bile tudi ostale morske živali kot so morske zvezde, jastogi in spužve, vzroka pa še niso odkrili.

Kdo je kriv za nedavni napad morskih psov v Sharm el-Sheikhu?

Za napade morskih psov v priljubljenem Egiptovskem letovišču Sharm el-Sheikh so krivi prekomerni ribolov, neprimerno odlaganje živalskih odpadkov in neodgovorni turisti.

V okoliških vodah so našli trupla živali in rib, ki so jih v vodo zmetali z ladij, ki so plule v okolici letovišča. To je sprožilo nenavadno vedenje morskih psov, ki drugače zelo redko napadejo človeka, saj jim načeloma človeško meso ne diši.

Obilo surovega mesa v vodi je zaradi pomankanja rib, ki je posledica prekomernega ribolova hitro privabilo morske pse. Poleg tega so turisti med opazovanjem in potapljanjem hranili morske živali in metali hrano v vodo, da so živali prišle bližje obali, kar je ustvarilo idealne pogoje za napade.

To bi moralo biti dovolj zgovorno sporočilo, da je morje naravno okolje morskih živali in da smo v njem  gosti mi in ne obratno.

Kaj narediti, če na morju opazimo delfine

Poletje je tukaj in z njim vroči dnevi, ki na slovensko morje privabljajo številne obiskovalce. Tako se, iz dneva v dan, na morju povečuje število kopalcev, jadrnic in hitrih čolnov. Zavedati se moramo, da v morju nismo sami. Tako si, poleg drugih živih bitji, vode Jadrana delimo tudi z delfini.

Čolni in gliserji, s katerimi se vozimo zaradi užitka, zabave ali drugih razlogov, lahko motijo delfine v njihovih vsakodnevnih aktivnostih, onemogočajo njihovo normalno gibanje in jih vznemirjajo s proizvajanjem glasnih ter motečih zvokov, ki skozi vodo potujejo petkrat hitreje kot po zraku. Lahko jih zmedejo, prestrašijo, povzročajo stres ter motijo sposobnost sporazumevanja ter orientacije. Tudi jadrnice so lahko včasih moteče. Delfini so v Sloveniji in drugih državah Evrope zaščiteni in njihovo nadlegovanje je kaznivo.

Kadar srečate delfine na morju, vas prosimo, da pokažete razumevanje ter spoštovanje in upoštevate nekaj ključnih pravil.

Če se delfinom želite približati, storite to počasi, od strani in pri tem vozite v smeri, ki je vzporedna njihovemu gibanju. Nikoli jih ne podite in ne obračajte plovila naravnost proti njim. Delfinom se ne približujte na manj kot 50 m in če je le možno, jim pustite, da se oni približajo vam. Med opazovanjem imejte motor plovila v nevtralnem položaju oz. ugasnjen. Izogibajte se nenadnim spremembam smeri ali hitrosti, ker jih to lahko vznemiri. Ne približujte se delfinom, ki imajo mladiče.

Priporočamo, da se v bližini delfinov ne zadržujete več kot 20 minut. Če opazite udarce z repom po vodni gladini, to pogosto pomeni da so živali vznemirjene in razdražene. V tem primeru priporočamo, da zapustite območje opazovanja. Ko se odločite oditi, storite to počasi. Hitrost postopoma povečajte šele, ko je plovilo od živali oddaljeno več kot 200 m.

Zaradi vaše in njihove varnosti ne skušajte plavati ali se potapljati z delfini, ne hranite jih in ne poskušajte se jih dotakniti.

Prav tako vas prosimo, da v morje ne mečete plastičnih vrečk ali ostalih smeti, saj jih lahko delfini in druge živali slučajno pogoltnejo in zaradi tega poginejo.

Kadar v našem morju opazite delfine ali druge vrste kitov, vas prosimo, da to čimprej sporočite na Morigenos – društvo za raziskovanje in zaščito morskih sesalcev, na telefonsko številko 031 / 77 10 77. Veseli bomo tudi fotografskega ali video materiala, ki ga lahko pošljete na morigenos@morigenos.org.  Prosimo vas, da si (če je to mogoče) zabeležite nekaj podatkov, ki so za nas ključnega pomena. To so datum in točen čas opažanja, lokacijo in ocenjeno število živali. Prosimo vas tudi, da nas pokličete, če naletite na ranjene, nasedle ali mrtve živali.

Morigenos – društvo za raziskovanje in zaščito morskih sesalcev

Ali bo ribičem zmanjkalo rib?

Britanska ribiška flota mora danes delati kar sedemnajstkrat več, kot leta 1880, da ulovi enako količino rib.

Raziskovalci z univerze v Yorku so pregledali podatke Britanske vlade iz preteklosti, da bi lahko analizirali zalogo rib od leta 1889 do danes. Odkrili so, da je populacija rib dosegla višek leta 1937, saj jih je bilo takrat kar 14-krat več kot danes.

Strokovnjaki so začudeni nad dejstvom, da današnja tehnologija nič kaj ne pripomore k boljšemu ulovu in da je bil pred več kot 100 leti ulov veliko boljši kot  je danes.

V poročilu so tako pregledali neuporabljene informacije o ulovih mrež iz leta 1889 za področje Anglije in Wales-a. Pred tem so študije pregledovale le za največ 40 let nazaj in še to le za določene vrste rib, zato tako natančnih podatkov še ni bilo.

Sodeč po raziskavi se je iztovarjanje na enoto moči ribolova ali LPUP zmanjšala za kar 84 % v preteklih 118 letih. Skozi stoletje intenzivnega mrežnega ribolova je populacija rib kot so morski jezik, romb, vahnja in morska plošča, drastično upadla.

Bistveno pri tem pa je, da vlada prepozna te spremembe in z njimi tudi pravilno ravna. Tako so uvedli reformo ‘Common Fisheries Policy’, ki daje priložnost za vzpostavitev zaščitnega območja za ribe, kjer ribolov ne bi bil dovoljen, da bi se lahko populacija rib zopet začela dvigati.

Strokovnjaki so na podlagi pridobljenih podatkov zaključili, da je dejansko stanje veliko slabše od najbolj pesimističnega mnenja, ki trenutno kroži glede tega problema. Podlaga za takšno trditev pa je ta, da študije o Evropskih zalogah rib zavzemajo le 20 do 40 let stare podatke, ki seveda ne kažejo celotne slike.

Ogroženi morski psi

Dolgo smo morske pse pojmovali kot ljudožerce. Seveda je za sam stereotip veliko prispeval kultni film Jaws. Vendar pa znanstveniki počasi spreminjajo te trditve, ki nikakor ne držijo.

Statistike govorijo ravno nasprotno od omenjenega stereotipa, saj na leto v povprečju umrejo le štiri osebe zaradi napadov morskih psov, medtem ko ljudje na leto pobijemo kar 73 milijonov morskih psov! Torej, kdo je tu pravi ubijalec?

Ogromno število morskih psov umre zaradi ribiških mrež. Večino teh morskih psov pa po navadi vržejo nazaj v morje, kjer na koncu tako ali tako umrejo.
Morski psi lovijo svoj plen s pomočjo električno prevodnih čutil na nosu, katera zaznajo srčni utrip plena. Pred kratkim pa so izumili tudi t.i. odganjalec morskih psov, da bi preprečili prej omenjene nepotrebne smrti morskih psov.

Napravo v velikosti kovanca namestijo na ribiške mreže, ki preprečijo, da bi se morski psi zapletli v mreže. Naprava pošilja električni tok 6-8 krat močnejši od električnega toka, ki bi ga morski pes zaznal kot srčni utrip. To pa pri morskemu psu povzroči enak učinek kot če bi nekdo posvetil vam v oči.

Do sedaj so bile te naprave uspešne v 64%, kar pa je dokaj lep odstotek.

Veternice na morju ne škodujejo morskemu življenju

Študija veternic evropske obale je pokazala, da ti objekti ne povzročajo težav okolju.

Znanstveniki na univerzi v Stockholmu so ugotovili, da strukture veternic služijo kot dom ribam, rakom, rastlinam ter školjkam in tako povzročajo večjo in širšo biološko raznolikost v okolici veternic, kot pa v nadzorovanem okolju.

Tako imajo veternice podoben učinek kot na primer potopljene ladje, ki delujejo kot umetno narejeni grebeni. Te imajo prebivalci morja veliko raje, kot navadno skalovje, zato so že večkrat namerno potopili kakšno odluženo barko, ki je dobila novo funkcijo – dom morskim bitjem.

Zato znanstveniki razmišljajo, da bi naredili še več površin z veternicami, ki bodo koristile tako morju, kot tudi človeštvu.