Svetleči se valovi

V Kaliforniji so presenetili svetleči se valovi, nekateri pravijo, da žarijo modro kot junaki iz filma Avatar.
Morski biologi pa pravijo, da to ni fenomen iz drugega sveta, pač pa ga povzroča rdeča plima ali cvetenje alg bioluminiscenčnega fitoplanktona alge, imenovane Lingulodinium polyedrum. Mikroorganizmi oddajajo svetlobo kot odziv na stres (če se, denimo, val zaleti v obalo, deska za deskanje zareže v val; ali pa kajakaš z veslom udari po vodi).Rezultat je zelo kul žareči ocean.

Prvi križanec morskih psov

V avstralskem morju so našli prvega križanca morskih psov. Za živalsko vrsto, ki je znana po tem, da se drži svojih članov, je to več kot presenetljivo.

Za morske pse je namreč značilno, da imajo zelo kompleksna življenja in družbene sisteme. Odkritje križanca med avstralsko vrsto in običajno vrsto morskega psa s črnim koncem plavuti več kot očitno nakazuje, da veliko dognanj, za katera smo bili prepričani, da stoodstotno držijo, ni nujno povsem stoodstotnih. Raziskovalka Jess Morgan pravi: “Priča smo dogajanju evolucije.” Prepričana je, da se tako morski psi prilagajajo na podnebne spremembe, saj avstralska vrsta živi v toplejših vodah, medtem ko običajna v hladnejših. Globalno segrevanje očitno vpliva tudi na parjenje med vrstami.

Zdravilna morska voda

Morska voda vsebjeje pravo bogastvo zdravilnih snovi, ki nam pomagajo na poti k boljšemu zdravju in počutju. Poleg sestavin in rastlin, ki se uporabljajo v kozmetiki, v morju najdemo tudi morsko hrano, sol in še marsikaj. Morska voda vsebuje tudi vrsto mineralnih snovi in elementov, ki imajo velik pomen za normalno delovanje našega telesa, uravnavajo presnovo ter delujejo proti utrujenosti, stresnemu stanju in krepijo obrambo proti infekcijskim boleznim.

Morska voda vsebuje tudi t.i. oligoelemente, ki pozitivno vplivajo tudi na sluznico dihalnih poti, od tod tudi ta zdravilni učinek, ki ga poleti občutimo v bližini morja, še posebej na določenih predelih Jadrana, kjer so posebej zato ustanovili tudi centre za bolnike z boleznimi dihal, kot je na primer astma. Ključno vlogo tukaj seveda igra morska sol.

Glavne sestavine, ki se vse bolj uporabljajo tudi v raznih wellness centrih so poleg morskega zraka še morska voda, morska sol, alge in pa blato z dna morja. Pozitivni učinki takih terapij se kažejo pri vnetjih kože, močnejšem imunskem sistemu, odpravi ledvenih bolečin, blaženju revmatskih težav in sproščanju telesa. Razne morske in blatne kopeli dobro čistijo in regenerirajo tudi kožo.

Zdravje in lepota iz morskih globin

Morsko dno je neskončno bogastvo naravnih zdravilnih in lepotnih učinkovin, ki skrbijo za naše zdravje in zavirajo procese staranja.

Spirulina pozdravi bolečine sklepih

Spirulina je modrozelena alga, ki uspeva v slanih vodah in toplem podnebju Mehike, Afrike in Kitajske. Vodne alge so izredno bogat vir beljakovin, vitaminov, mineralov, klorofila, gama linolenske kisline, ter drugih fitonutritivov. 60 % trdne mase alge spiruline predstavljajo beljakovine, vsebuje pa tudi sestavine, ki blokira bolečino in blaži vnetja. Zadostna dnevna količina zaužite spiruline je 500 mg, ponavadi pa jo uživamo v obliki prehranskega dodatka v prahu ali tabletah.

Morska sol in PMS

Morska sol vsebuje veliko mineralnih snovi, predvsem pa veliko magnezija in kalcija, ki zdravijo predmenstrualne krče in menstrualne bolečine, poleg tega pa pomagajo tudi pri omotici in glavobolih. Torej več kot dober razlog, da začnete pri kuhanju uporabljati naravno nerafinirano morsko sol. Skodelico soli lahko dodajte v kad, pa boste sprostili telo in duha.

Haloga za več energije

Algo halogo najdemo v morjih Nove Škotske in Pacifika. Alga je bogata je z jodom, mineralnimi snovmi in nekaterimi drugimi elementi kot so kalcij, magnezij, natrij, kalij, žveplo, brom, baker, selen in cink. Prehranski dodatki s halogo vsebujejo običajno tudi vitamine B oziroma folno kislino. Visoka vsebnost joda spodbuja delovanje ščitnice in presnovo.
Zaradi visoke vsebnosti joda haloga spodbuja delovanje žleze ščitnice in s tem celotno presnovo. Haloga pomaga tudi pri nenehni utrujenosti, izpadanju las, krhkih nohtih, debelosti in zaprtju. 1000 mikrogramov dodatka haloge dnevno je dovolj.

Delfini v slovenskem morju

Dolgo je prevladovalo mnenje, da delfini v naše morje zaidejo le občasno. Njihova opažanja so se razlagala kot redke izjeme izgubljenih živali. Danes lahko na podlagi sistematičnih raziskav društva Morigenos potrdimo, da delfini v slovenskem morju niso le naključni obiskovalci.

Društvo Morigenos je neprofitna, nevladna organizacija ustanovljena leta 2001, ki se posveča raziskovanju in zaščiti morskih sesalcev ter ohranjanju čistega in zdravega morskega okolja. »Morigenos« pomeni »rojen v morju«. Društvo deluje na področju znanstvenega raziskovanja, izobraževanja, ozaveščanja javnosti ter sodelovanja s številnimi in raznolikimi institucijami doma in v tujini. V društvu prostovoljno delujejo ljudje, ki verjamejo, da lahko vsak posameznik prispeva k boljšemu svetu in pozitivnim spremembam. Ekipo društva sestavljajo biologi, veterinarji, geografi, pedagogi, kemiki, itd. V naše delo se vključujejo ljudje iz cele Evrope, člani društva pa sodelujejo v raziskovalnih projektih in organizacijah v različnih delih sveta.

Glavni in najbolj dolgoročni projekt je proučevanje in zaščita delfinov vrste velika pliskavka (Tursiops truncatus) v slovenskem morju in okoliških vodah severnega Jadrana. To je prva dolgoročna in sistematična raziskava delfinov v Sloveniji. Društvo Morigenos te živali preučuje in spremlja od leta 2002, s čemer je dokumentiralo stalno prisotnost populacije velikih pliskavk pri nas. To je edina stalna vrsta morskih sesalcev pri nas. Druge vrste slovensko morje obiščejo zgolj izjemoma. Delfini naše morje uporabljajo za igro, počitek, prehranjevanje, pa tudi za razmnoževanje in vzgojo mladičev. To območje redno uporablja več kot 70 delfinov, med njimi tudi samice z mladički. Nekateri delfini se tukaj zadržujejo občasno, nekateri redno. Kar nekaj pa je takih, ki so prisotni že več kot 8 let zapored. Seveda se ti delfini gibljejo tudi v vodah sosednih držav, saj za njih ne obstajajo državne meje.

Delfini predstavljajo pomemben člen morskega ekosistema. Zato je njihova učinkovita zaščita potrebna, če želimo zagotoviti obstoj ostalih bitji in celotnega obalnega območja. Njihova dobrobit je za zagotavljanje dobrega ekološkega stanja morja neprecenljiva.

Pomemben del zaščite delfinov predstavljajo aktivnosti za informiranje, izobraževanje in ozaveščanje javnosti. Slednje se izvaja z multimedijskimi predavanji in predstavitvami, projektom »Posvojite delfina«, mednarodnimi raziskovalnimi tabori, prireditvijo Dan delfinov, razstavami fotografij, poljudnimi članki ter spletno stranjo in drugimi družabnimi stranmi na internetu.

Več o društvu Morigenos in delfinih lahko preberete na www.morigenos.org.

Fotografije: Polona Kotnjek, Bojan Brescanski, Tilen Genov

Veliki morski klobuki v slovenskem morju

Klobučnjaki in še posebej morski klobuki v slovenskem morju niso redkost. Čeprav so na prvi pogled nevarno, predvsem zaradi svoje velikosti in nenavadnih barv, so prav miroljubne živali. Največ težav sicer povzročajo ribičem, še posebej v obdobju, ko se pretirano namnožijo, saj zaradi svoje velikosti in teže onemogočajo vleko ribiških mrež. Sem ter tja na katero od njih naletijo tudi kakšni kopalci, ker jim naplavljena želatinasta stvar na obali lahko pokvari najljubši morski kotiček.

Pred nekaj dnevi je v morje med Semedelo in Koprom, malo stran od izliva Badaševice v morje, priplaval eden teh simpatičnih živalskih primerkov, ki mu pravimo morski klobuk. Veličastno se je pozibaval v morju ob novi dvignjeni promenadi in se nastavljal mimoidočim sprehajalcem. Seveda je velikost njegovega klobuka in nekakšna pompozna drža, s katero se je približeval obali, pritegnila marsikatero radovedno oko. Mlado in staro.

Po našem morju plava 6 pripadnikov klobučnjakov

Morski klobuk je, kar pogost avtohtoni osebek in je eden izmed 6 pripadnikov klobučnjakov, ki se več ali manj redno zadržujejo tudi v slovenskem morju, čeprav na prvi pogled izgleda kot da bi prišel iz tropskih morij. Naš klobučnjak spada v eno izmed nekaj več kot 200 vrst klobučnjakov, ki sicer spadajo v skupino preprostih nevretenčarjev, ožigalkarjev. Včasih pravijo klobučnjakom tudi meduze, vendar je lahko tak izraz za bolj poglobljene poznavalce strokovno neprimeren.

Največji morski klobuk pri nas

Poleg morskega klobuka lahko v našem morju zasledimo še kompasno meduzo, morsko cvetačo, mesečinko in uhatega klobučnjaka. Mesečinke so pri nas pogostejše poleti in zgodaj jeseni,  v zadnjih letih so bili, zlasti pozimi in spomladi, pogosti tudi uhati klobučnjaki – mlečno bele meduze, ki imajo za ljudi skoraj nezaznaven ožig. Ribičem pa povzročajo težave predvsem veliki morski klobuki, ki lahko zrastejo v prave velikane. Največjemu izmerjenemu primerku  v slovenskem morju so menda izmerili kar 48 centimetrov premera klobuka, tehtal pa je 4 kilograme. Njegovi sorodniki iz severnih morij pa so še večji, saj njihov klobuk preseže tudi premer enega metra.

Vir: Obala.net, Foto: Iztok Klemenčič

Jahta na sončni pogon

Verjetno boste bolj težko našli 5-metersko jahto, še težje pa tako, ki jo poganja sončna energija.

Vendar pa se bodo stvari kmalu spremenile, saj prihaja mala luksuzna jahta SeaJet na sončni pogon, ki jo je zasnoval Pierpaolo Lazzarini. Jahta je zasnovana v obliki nekakšne kapsule, z njo pa bo mogoče čisto udobno pluti po morju, hkrati pa privarčevati pri gorivu, poleg tega pa bo še prijaznejša za okolje.

Jahta SeaJet sicer ne bo popolnoma odvisna samo od sončne energije, saj bodo fotovoltaične sončne celice na strehi jahte skrbele večinoma za interne sisteme in  klimatsko napravo, v primeru, da zmanjka goriva, pa bo mogoče preklopiti tudi na elektro motor, ki bo jahto pripeljal do pristanišča. Torej bo to neke vrste hibridna jahta, kot to poznamo že pri nekaterih avtomobilih.

Na obale Velike Britanije naplavilo 40.000 mrtvih rakov

Najnovejša živalska katastrofa, ki se v zadnjih dneh kar vrstijo je 40.000 naplavljenih mrtvih rakov v Kentu.
Vsak dan prihajajo iz različnih delov sveta novice o novih množičnih smrtih živali. Vse se je začelo se je s pticami v Arkansasu, ki so v množičnih številkah mrtve padale z neba, dan kasneje pa s poginjenimi ribami v Marylandu. Tokrat se je katastrofa preselila bližje k nam, v Veliko Britanijo, kjer je morje na obale angleškega mesta Kent naplavilo 40.000 mrtvih rakov.

Enega izmed razlogov za smrt morskih živali strokovnjaki navajajo podhladitev, saj je bil december v Veliki Britaniji najhladnejši v zadnjih 120 letih. Raki se sicer lahko prilagodijo zimskim nižjim temperaturam, vendar so zanje ugodnejši pogoji v toplejših vodah. Med naplavljenimi so bile tudi ostale morske živali kot so morske zvezde, jastogi in spužve, vzroka pa še niso odkrili.

Naprej »