Vitamin D

Znanstvena raziskava o koristnosti vitamina D je dokazala, da je ta vitamin eden od ključnih faktorjev v ohranjanju zdravja večine organov človekovega telesa.

Raziskava, ki je bila objavljena v American Journal of Clinical Nutrition, dokazuje, da ima vitamin D pomembno vlogo pri ohranjanju imunskega sistema, izločanju in uravnavanju inzulina v pankreasu, uravnavanju krvnega pritiska, aktivnosti mišic in delovanju možganov. Dr. Anthony Norman, eden od avtorjev raziskave, je sestavil seznam organov, na katere neposredno vpliva vitamin D, in to so predvsem kosti, prsi, tanko in debelo črevo, pljuča, ledvice, prostata, koža, želodec in maternica.

Vitamin D najdemo v hrani, predvsem v mleku in mlečnih izdelkih ter v svežem pomarančnem soku. Koža sprejema vitamin D preko sončnih UV žarkov, večje doze pa lahko sprejemamo v obliki raznih dodatkov k prehrani, ki jih je mogoče kupiti v lekarni brez recepta.

Oznake na embalažah

Vas skrbijo vse te majhne številke in kratice na mleku? Tam so z razlogom, sam označujejo iz česa je narejena embalaža in kaj bo ta postala v ‘naslednjem življenju’.

• PET (polietilen tereftalat): to so po navadi razne plastenke, katere v večini primerov končajo kot polnilo vzglavnikov.
• HDPE (polietilen z veliko gostoto): Plastične steklenice z mlekom, katere reciklirajo v odtočne pipe.
• PVC (polivinil klorid): Plastenke s šamponi, geli za tuširanje, … ki jih predelajo v plastične vrečke.
• LDPE (polietilen z nikko gostoto): Nakupovalne vrečke, ki jih predelajo v nove vrečke.
• PP (polipropilen): Velikokrat se uporabljajo kot lončki za jogurt, na koncu pa jih reciklirajo v plastično imitacijo lesa.
• PS (polistiren): embalaža raznih oreškov, ki konča kot plastična imitacija lesa ali pa škatlica za kasete ali CDje.
• Ostalo: stisljive plastenke s ketchupom ter mikrovalovna posoda, ki se je ne da reciklirati.

Bodite izbirčni pri izbiri mleka

Ko stojite pred (pre)polnimi policami z različnimi vrstami mleka, še posebej, če ste kje na počitnicah v tujini, bodite pozorni na besede kot so ‘organsko’ ter ‘brez umetnih hormonov ali antibiotikov’. Vedno preberite drobni tisk.

Leta 1993 je FDA (Food and Drug Administration) odobrila uporabo rastnega hormona rBGH (bovine growth hormone) oz. hormona somatropina, ki ga najdemo v kravah. Kmetje ta hormon vbrizgajo v govedo in tako povečajo proizvodnjo mleka. Takšno dejanje pa je bilo do sedaj že prepovedano v Evropi, Kanadi, na Japonskem, Novi Zelandiji ter Avstraliji.

Veterinarski center FDA je namreč ugotovil, da imajo krave, katerim je bil vbrizgan omenjeni hormon, povečano tveganje vnetja vim t.i. mastitis. Posledično so te krave večkrat zdravljene z antibiotiki, kar pa povzroča novo vrsto bakterij, ki so odporne na antibiotike.

Torej, če ste v dilemi glede mleka si zapomnite, da je vedno bolje kupiti čim bolj naravnega in svežega ter prdvsem s čim manj dodatki.

Poraba vode

Vodo uporabljamo vsakodnevno – po telovadbi jo pijemo, zvečer se v njej prhamo ali kopamo, z njo zalivamo trato in vrt, … Torej, tudi če ne bi uporabljali plastenk za pitje vode, bi jo vseeno na dan porabili več 100 litrov.

Nanašajoč se na raziskave, porabimo za osebne namene le 6% vse vode, ostalih 94% pa porabimo s tem, ko kupimo razne proizvode. To pa zato, ker vodo uporabljamo tudi za gojenje pridelkov ter ostalih dobrin.

Za primer lahko vzamemo jutranjo kavo – za to skodelico kave je v skupnem seštevku šlo več kot 190 litrov vode; del za gojenje kave, za mleko (reja krav), sladkor (gojenje in obdelovanje sladkornega trsa), skodelico, … Če pa to kavo pijete na poti, pa dodajte še tistih nekaj litrov vode, ki so potrebni za izdelavo lončka, pokrovčka, žličke, … Če bi namesto na poti, to kavo spili doma, bi prihranili kar nekaj litrov vode.

Seveda je logično, da bo kava vsebovala vodo, saj je tekočina. Vendar pa gre tudi za proizvodnjo navadne majice s kratkimi rokavi kar 2500 litrov vode! Večino vode gre za pridelavo bombaža, poleg tega pa določen procent porabi tudi tekstilna industrija.
Torej, zakaj si ne bi omislili oblačil iz organskega bombaža. Pri proizvajanju tega ne potrebujejo pesticidov in s tem tudi manj vode.

Glede na to, da se čedalje bolj soočamo s problemom pitne vode, bi lahko naslednjič, ko kupimo določen proizvod dvakrat premislili, ali ga zares potrebujemo in koliko vode bi prihranili, če tega ne bi kupili.

Na internetni strani “Water footprint“ pa lahko tudi izračunate, koliko vode je šlo za določen proizvod in sami premislite, ali bi bilo pametno take stvari še naprej kupovati: http://www.waterfootprint.org

Sonce v tableti?

Čeprav je poletje že doseglo svoj višek, pa vseeno nekateri od nas nismo dobili dovolj vitamina D, oz. sončnega vitamina.

Vitamin D pomaga preprečevati osteoporozo, depresijo ter raka na prostati in prsih. Prav tako pa pomaga preprečevati diabetes in motnje prehranjevanja. Lahko bi rekli, da je eden izmed najbolj pomembnih vitaminov, ki jih telo potrebuje. Vseeno pa večini ljudi tega vitamina primanjkuje, saj ga ne jemljemo tako resno, kot bi ga morali.

Naše telo proizvede vitamin D, ko sončni žarki posvetijo na našo kožo, vendar pa se zaradi strahu pred bolezni kože, ki povzroči prekomerno sončenje, ponavadi izogibamo izpostavljenosti soncu. Zaščite proti sončnim žarkom (kreme, losijoni ter olja za telo) pa lahko še dodatno zmanjšajo zmožnost proizvajanja vitamina D; nekatere sončne kreme ga lahko zmanjšajo tudi za 95%! Prav tako pa ima veliko ljudi tudi prenatrpan urnik, da bi si sploh lahko privoščili sončenje.

Zadostna stopnja vitamina D je tudi  bistvena za absorbcijo kalcija. To pomeni, da če jemljete tablete in nadomestke kalcija in telo nima zadostne stopnje vitamina D, potem telo ne bo sposobno absorbirati kalcija.

Priporočljivo je, da vsakdo izmed nas vsakih nekaj let opravi krvni test, ki pokaže stopnjo vitamina D. Če ste že na morju, poskrbite, da vaše telo dobi zadosti vitamina D, vendar pa ne pretiravajte s sončenjem. Tisti, ki pa si tega res ne morete privoščiti se posončite nekje na vrtu, terali ali v naravi čez vikend, če pa tudi to ni mogoče pa v specializiranih trgovinah poiščite nadomestke vitamina D.

« Previous Page