Ulične svetilke, ki jih napajajo smeti?

Pred kratkim so oblikovalci prišli do zanimive ‘zelene’ ideje, ki vključuje kompostiranje z zeleno energijo; ulične svatilke, ki bi dobile energijo iz smeti.

The Gaon Street Light je koncept oblikovalca Haneuma Leeja, ki bi rad očistil smetišča tako, da bi s tem materialom osvetljevali ulice.

Takšna ulična svetilka bi ob vznožju imela manjši smetnjak, kjer bi se smeti predelale v energijo. Pri samem kompostiranju dokazano nastaja metan, ki pa bi naj služil kot energija, ki bi napajala ulično svetilko.

Seveda bi bilo potrebo celotno zadevo predelati tako, da bi bilo vanjo možno dejansko metati le odvečno hrano in organske odpadke, ki bi drugače pristali kje drugje. Če bo ta ideja kdaj ugledala luč sveta, potem bi bil to odlična investicija za razne zabaviščne parke, kjer ljudje mečejo hrano v smeti.

Je pa stvar za trenutne čase nekoliko preveč ‘enostavna’, saj iz majhne količine odpadkov seveda ne nastane toliko metana naenkrat, da bi lahko pridobili dovolj velike količine energije. Je pa zanimiva ideja in morda jo bodo v prihodnosti nekoliko bolj razvili, da bo taka energija dejansko postala uporabna.

Kako bodo očistili naftni madež v Mehiškem zalivu?

Mikroorganizmi vedno bolj prihajajo v ospredje. Tokrat nam bodo morda pomagali pri čiščenju naftnih madežev.

Kupola

Pet nadstropna in 100 ton težka kupola je bila prejšnji teden odposlana s strani British Petroleum v upanju, da bi z njo zajeli večji del naftnega madeža v Mehiškem zalivu, ki grozi obalnem pasu.

Takešn pristop je za enkrat eksperimentalen, saj še nikoli niso poskusili zajeziti naftnega madeža na globini 1500m. Vendar pa se je kaj kmalu ta metoda izkazala za neučinkovito, saj so ledeni kristali metana zamašili lijak kupole, zaradi česar je nafta ponovno začela uhajati.

Kemikalije

Letala so že spustila več kot pol milijona litrov eksperimentalih kemikalij, katere bi naj strdile naftni madež, kar bi ga naj prisililo v to, da se spusti na morsko dno. Vendar pa znanstveniki svarijo, da imajo te kemikalije lahko posledice. Res je, da bi tako preprečili nafti, da bi prišla do obale, vendar pa bi kemikalije škodile preostalim morskim bitjem.

Lasje in najlon

Lasje so se izkazali za kar učinkovito metodo, saj posrkajo olje z vodne površine. Kombinacija las ter glive je že pomagala pri naftni nesreči v Cosco Busan leta 2007. Zato je neprofitna agencija A Matter of Trust že poslala skoraj 200.000 kilogramov las ter dlak, ki bi lahko posrkale kar 1000-krat toliko nafte, kot je njihova skupna teža. Najlonske nogavice pa imajo prav tako podoben učinek, zato je Hanes že doniral 50.000 parov nogavic v obliki preproge, s katermi bi lahko očistili nafto.

Mikroorganizmi

Inovativna rešitev, o kateri trenutno premišljujejo pa so mikroorganizmi, ki dobesedno požirajo nafto.
Neko podjetje se zato že pogovarja o tej možnosti, saj so mikrobi okolju neškodljivi, prav tako pa niso tako dragi, saj se ti mikrobi z nafto hranijo 30 dni preden poginejo.

Aerogel

Ta NASINA tehnologija je za enkrat še preveč v povojih, da bi jo lahko avtoritete vzele resno. NASA je namreč izdelala gel, s katerim zajema prah s kometov in vesolja. Vendar pa sedaj vidijo v njem veliko več potenciala, saj se lahko veže z nafto in plava na površju, dokler ga ne poberejo.

Riževa polja v nevarnosti podnebnih sprememb, ki so jih povzročila sama

Bangladeš lahko izgubi kar polovico svojih obdelovalnih površin za gojenje riža, če se bo morska gladina dvignila že za slab meter. Le meter je prav tako potreben, da poplavi tudi večino delte Mekong v Vietnamu, ki je drugi največji proizvajalec riža na svetu.

Pred časom je tem področjem že grozila suša, zato so začeli polja namakati. Sedaj pa se jim je to maščevalo, saj se ledeniki na Himalaji topijo vedno hitreje, kar povzroča vse bolj pogoste poplave. Poleg tega pa ta polja riža sproščajo v ozračje velike količine metana, ki pa je kar dvajsetkrat bolj nevaren, kot pa toplogredni plini.

Nedavna študija, narejena preko satelitskih slik, je pokazala, da so nasadi riža krivi za 13% svetovnega izpusta metana v ozračje. To pa zaradi vode, saj je potrebo nasade poplaviti, ker s tem kmetje zmanjšujejo rast plevela ter uničujejo insekte. Seveda je to veliko bolje kot pa sama uporaba insekticidov, vendar pa ta ujeta voda ustvari anaerobične pogoje, ki povzročajo metanogenezo, oz. spremembo v zemlji, ki jo povzročijo mikrobi, ki s svojim delovanjem sproščajo metan. Sproščanje tega metana v ozračje pa še toliko bolj pripomore k samemu dvigu temperature.

Tovorne ladje bodo v prihodnosti plule brez fosilnega goriva

Tovorne ladje so izredno učinkovita sredstva za prevoz blaga, glede na ceno in porabo goriva. Vendar pa je res, da ladje uporabljajo eno izmed najbolj umazanih goriv, zato je globalno ladijsko prevozništvo odgovorno za 3-4 % vseh toplogrednih plinov.

Res je, da ta številka morda ni tako visoka, kot bi nekateri pričakovali. Vendar pa bi bilo vseeno bolje, če ladje ne bi pustile takšnega deleža.

Alternativa za fosilna goriva

Rešitev za to ponuja podjetje B9 Energy, ki je največji neodvisni operater za ‘veterne farme’ v Veliki Britaniji. B9 pa sedaj načrtuje posege na področju ladjedelništva in upa, da bo do leta 2012 že naredilo prvo ladjo, ki ne bo puščala za sabo ogljikove sledi.

Načrt za to ladjo je seveda že narejen, tehtala pa bi naj le 3000 ton, kar pomeni, da bo manjša kot povprečna čezoceanska tovorna ladja (te po navadi tehtajo od 15.000 do 30.000 ton).

60 % energije bo na tej ladji prišlo od velikih jadr, ostalih 40% pa iz generatorjev na utekočinjen metan, pridobljen iz biogoriv. Ladja pa lahko, v primeru, da zmanjka biogoriva, pluje tudi na utekočinjen naravni plin.

Prototip bo po ocenah stal 24,4 milijonov dolarjev, če pa bo prototip prinesel uspeh, pa jih nameravajo narediti še petdeset.