Kako pravilno skuhamo čaj

Čaj pripravimo iz svežih ali posušenih zdravilnih rastlin oziroma zelišč. Merica za eno skodelico je 5 do 10 g, to je približno ena zvrhana čajna žlička. Posušene zdravilne rastline hranite v papirnatih vrečkah ali škatlah, nikakor pa ne v polivinilastih vrečkah.

Če želite pripraviti čajni napitek iz svežih rastlin, lahko 3 do 5 svežih, drobno narezanih rastlin, zvečer namočite v pol litra vode, zjutraj pa pogrejete do vrelišča. Če za namakanje ni časa, rastlino le poparite, počakajte 10 minut, nato pa jo precedite. Ko čaj zavre, ga odstavite, precedite pa šele po 3 do 5 minutah.

Nabiranje zdravilnih rastlin

Vsekakor je najboljši čaj tisti, za katerega sami naberemo zelišča, če pa nimate časa za nabiranje, so najboljša alternativa že pripravljeni čaji in čajne mešanice, ki se dobijo v specializiranih trgovinah z zdravo prehrano ali na tržnicah.

Pitje čaja

Čaj pijemo po požirkih, 2 do 3 skodelice na dan. Zdravljenje z eno vrsto čaja traja od enega do treh tednov, bolj učinkovite pri odpravi bolezni so mešanice čaja iz večih rastlin, ki jih lahko pijete tudi do treh mesecev, odvisno od stopnje bolezni. Pri resnejših boleznih svetujemo posvet pri zdravniku, saj imajo tudi čaji mejo svoje učinkovitosti.

Čaja praviloma ne sladkamo, če pa vam okus ni všeč, je naboljše sladilo za čaj žlička medu, ki jo vmešamo v topel čaj, ki ne sme imeti višje temperature od 40 stopinj, saj v tem primeru zdravilne učinkovine medu izgubijo svojo moč. Za še več vitamina C lahko čaju dodamo tudi nekaj limoninega soka.

Danes v vrtcih in osnovnih šolah potekal Tradicionalni slovenski zajtrk

Danes je po vseh vrtcih in osnovnih šolah potekal vseslovenski projekt »Tradicionalni slovenski zajtrk«, katerega pobudnica je Čebelarska zveza Slovenije, projekt pa je rezultat sodelovanja državnih institucij, NVO, šol, vrtcev in donatorjev. K projektu so pristopili Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za zdravje, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij ter Inštitut za varovanje zdravja RS.

Otroci so tako danes zajtrkovali lokalno pridelano, slovensko hrano: kruh, maslo, med, mleko in jabolko, ki so ga darovali kmetje in kmetijska podjetja, čebelarji in živilsko-predelovalna podjetja. Podarjeno je bilo 18.000 kg kruha, 2.600 kg masla, 52.000 l mleka, 3.100 kg medu in 34.000 kg jabolk.

Za vtise o pomenu projekta Tradicionalni Slovenski zajtrk smo povprašali nekatere člane medresorske delovne skupine za izvedbo projekta ter udeležence zajtrka, ki so v izjavi za Čebelarsko zvezo Slovenije, revijo Slovenski čebelar povedali sledeče:

Boštjan NOČ, predsednik Čebelarske zveze Slovenije:

»Akcija slovenskih čebelarjev »Med za zajtrk v vseh slovenskih vrtcih« iz preteklih let je s svojim uspehom presegla naša pričakovanja, odziv šol pa nas je spodbudil, da akcijo skušamo nadgraditi v tradicionalni slovenski zajtrk, katerega cilj je, da ljudem predstavimo, zakaj je uživanje lokalno pridelane hrane tako pomembno. Izhajali smo tudi iz dejstva, da je čebela tesno povezana s kmetijstvom in pridelavo hrane«.

Gabrijela SALOBIR, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije:

»Kmetije, ki so za potrebe izvedbe projekta Tradicionalni Slovenski zajtrk dobrodušno podarile vsa živila, so prve, ki prehajajo v prakso lokalne samooskrbe s hrano. Na KGZS si prizadevamo, da bi bilo takšnih kmetij vedno več, da bi se krepila lokalna samooskrba, most med podeželjem in mestom ter kmetijami in vrtci ter šolami. Evropska zveza je namreč že leta 2001 podala smernice o krepitvi lokalne samooskrbe, saj le ta dolgoročno pomeni boljšo finančno situacijo za kmetije, hkrati pa krepi zdravje prebivalcev na dolgi rok. Namreč živila iz kratkih verig, so manj tvegana, so bolj sveža in potrošnik natančno ve, kaj uživa.«

Tatjana ZAGORC, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS:

»Današnji Tradicionalni Slovenski zajtrk je aktivnost celotne agro-živilske verige, tokrat vključno z našimi čebelarji. Projekt je nov temelj sodelovanja kmetijstva, čebelarstva in živilske industrije in pripomore k še večji zavesti o tem kaj jemo in od kod prihaja naša hrana. Le mi sami lahko pripomoremo k izboljšanju javnih naročil. Ko nabavljamo živila in kmetijske pridelke za otroke, bolnice, domove za ostarele ipd. je ključno, da se zavedamo tega, kako pomembno je to, da hrana prihaja od blizu.«

Vida FAJDIGA TURK, Institut za varovanje zdravja:

»Pomembno je, da bi Tradicionalni Slovenski zajtrk potekal kontinuirano vsako leto, da bi se dolgoročno povečalo število aktivnih uživalcev zajtrka. Naše raziskave bi lahko posledično pokazale učinek v večjem uživanja zajtrka, boljšem zdravju otrok in večji zbranosti pri šolskem pouku.«

Prof. dr. Rajko KENDA, strokovni direktor Pediatrične klinike v Ljubljani:

»Z velikim veseljem sem se udeležil Slovenskega tradicionalnega zajtrka v vrtcu Sostro. En sam zajtrk sam po sebi sicer ne more pomembno vplivati na trenutno zdravje. Pomen te akcije je bolj v njenem sporočilu, prvo: da premalo otrok zajtrkuje zjutraj in bi to moralo početi, drugo: da bi morali zajtrkovati zdravo hrano ter tretje: da moramo postati sposobni pridelovati lastno hrano za lastne potrebe in se ne zanašati na kontejnerje, ki prihajajo iz oddaljenih koncev sveta. Ta akcija je po svojem simbolnem pomenu izjemno pomembna.«

Matični mleček – super hrana

Naravna zakladnica čebeljega panja vam ponuja kraljevski zaklad, ki bo poskrbel za vaše zdravje in dobo počutje celo leto.

Matični mleček ali gelée royale vrača življenjsko moč in energijo ter velja za »eliksir življenja«. Njegovo izjemno delovanje so cenili že Faraoni, ki so »hrano bogov« uživali za dolgo in polno življenje. Zvesta uporabnica matičnega mlečka je bila tudi Princesa Diana, nanj pa je prisegala tudi njena krušna babica, znamenita pisateljica Barbara Cartland, ki je vitalna dočakala 99 let.

Edinstven čebelji pridelek poskrbi za dolgoživost, velikost in spolno razvitost čebelje kraljice – matice, ki velja za najbolj plodno bitje na planetu in si upravičeno zasluži naziv »srce čebelje družine«. Matični mleček je izloček žlez mladih čebel dojilj, ki prve tri dni z njim hranijo zarod in matico, nato pa je z matičnim mlečkom hranjena le še ličinka matice. Najdragocenejši dar čebeljega panja je njena edina in izključna hrana do konca življenja.

Matični mleček je zaveznik vašega zdravja in dobrega počutja, zato že danes izberite enega od edinstvenih izdelkov z matičnim mlečkom, ki so jih v Medexu poimenovali Gelée royale in slovijo pa najvišji koncentraciji matičnega mlečka na tržišču ter preverjeno najvišji kakovosti.

www.medex.si

Pečena jabolka z orehi

Avgust in september sta tista meseca, ko nabiramo in pobiramo takšne in drugačne poletne sadeže, jih vlagamo, nekatere pa seveda pojemo že takoj sveže ali iz njih pripravljamo raznovrstne dobrote. Brez jabolk in orehov si skoraj ne moremo predstavljati jabolčnih zavitkov in potic, tokrat pa vam predstavljamo še en zanimiv recept. Pa dober tek!

Potrebujemo:

• 100 g orehov,
• 60 g suhih marelic,
• 2 pomaranči,
• žlicka cimeta,
• 4 kapljice vaniljine arome,
• nekaj javorjevega sirupa ali meda,
• 4 velika kisla jabolka,
• 2 dl sladke smetane

Pečico segrejemo na 190 ºC (ventilatorsko na 170 ºC). Za nadev sesekljamo 50 g orehov in marelice. Iz ene pomaranče iztisnemo sok in ga zmešamo z orehi, marelicami, cimetom, 2 kapljicama vaniljine arome in medom ali javorjevim sirupom. Jabolka operemo in jim izrežemo peščišce. Napolnemo jih z nadevom, položimo v pekač, obložen s peki papirjem, in pečemo približno 35 minut.

Drobno sesekljamo preostale orehe in iz preostale pomaranče iztisnemo sok. Čvrsto stepemo smetano in 2 kapljici vaniljine arome. Rahlo vmešamo pomarančni sok in sesekljane orehe. Pečena jabolka položimo na krožnik in obložimo s smetano.

Čebele so koristne žuželke

Čebele so nerangirane žuželke, katere uvrščamo med tako imenovane kožokrilce. Na svetu je znanih že več kot 2000 različnih vrst čebel, njihova glavna značilnost pa je prilagodljivost za hranjenje z nektarjem in cvetnim prahom.  S slednjima se hranijo tudi ličinke čebel. Ravno zaradi omenjenega hranjenja imajo čebele na telesu posebno oblikov ane dlačice, s pomočjo katerih lahko vse to prenašajo in shranjujejo pelod.

Čebele so koristne žuželke tako za ljudi, kot tudi za ekosistem, saj opravljajo zelo pomembno vlogo opraševalcev.  V Sloveniji je najbolj poznana vrsta čebel, tako imenovana domača čebela s svojo avtohtono podvrsto kranjska čebela.

Pregled zgodovine čebelarstva

Čebelarstvo je dejavnsot, katera sega že v daljno preteklost – razvilo naj bi se v času takoj po ledeni dobi.  V tistem času so se razvile prve podvrste, medonosne čebele.  Dokazi, da so v tistih časih resnično že obstajale čebele in z njimi povezano čebelarstvo, se nahajajo v obliki slik v jamah, katere naj bi izhajala iz časa 10.000 let pred našim štetjem. Na samem začetku, ko človek ni poznal drugega načina kako priti do slastnega medu, so čebele dobesedno uničevali. Sčasoma pa so se stvari obrnile in tudi človek je spoznal, da obstajajo še drugačni načini odvzemanja medu in tako se je ta način ohranil vse do danes.  Čebelarstvo se je v preteklosti dejansko razvilo tako, da je človek čebele prenašal iz gozda in njihovega bivališča, v bližino svojega domovanja. Na ta ančin so kmalu čebele postale stalen spremljevalec ljudi.

Čebelarstvo je šlo v korak s časom in se je razvijalo tako kot nekatere napredne civilizacije. Začasa Egita in starega Rima, so nastali tudi prvi panji, ki jih je izdelal človek. Veste kako so bili izdelani? Osnovni sestavni material panjev je bilo kar blato, občasno tudi glina – neverjetno, kajne? Na našem območju pa so se panji nekoliko razlikovali od omenjenih, saj so Slovani panje ustvarili kar v drevesnih duplih in tam naselili čebele.  V preteklosti je bilo čebelarstvo zelo razvito in cenjeno, prav tako pa je bila močno razvita tudi trgovina s čebelami. A takšno stanje je vladalo samo do konca prve svetovne vojne, v malce manjšem obsegu pa se je nato nadaljevala v drugo svetovno vojno. Po drugi svetovni vojni pa je vse skupaj zamrlo. Danes še vidimo posamezne čebelje panje in ljudi, ki se ukvarjajo s čebelarstvom, vendar je razlika med preteklostjo in sodobnim časom predvsem v intenzivnosti čebelarstva. Danes se namreč ljudje s tem v večini ukvarjajo za svojo dušo, ker jih to veseli – prodaja medu je v drugem planu.

Čebele so izredno koristne žuželke

Ali ste vedeli, da so čebele koristne tako za cvetje, kot tudi za sadeže? Res je, da je na naših vrtovih in v sadovnjakih vse več žuželk, ki so škodljive in uničujejo naš pridelek, vendar pa obstjajo tudi koristne žuželke, take brez katerih na vrtu ali v sadovnjaku enostavno ne moremo. Problem je samo v tem, ker večina ljudi še dejansko ne pozna oziroma ne loči med škodljivimi in koristnimi živalicami. Kar se tiče čebel, je problem predvsem ta, da  ljudje ne poznajo čebel dovolj dobro in njihovega pomena za cvetje in ostale rastline. Rastline predstavljajo čebelam dnevni vir hrane, ki ga čebele potrebujejo za vsakodnevne potrebe.  V sodobnih časih imajo čebele na razpolago dovolj cvetlic za nabiranje nektarja in svetnega prahu, saj vse rastlinice, ki vsebujejo te stvari s pomočjo barv in dišav pošiljajo »signale« naokoli.

Pravi čebelar bi rekel, da včasih vse to izgleda kot nekakšno tekmovanje med cvetlicami – katera bo bolj pisana in bo bolj dišala. Kako pa je sama rastlina odvisna od čebel? V kolikor neka cvetlica ali kaka druga rastlina za čebele ni zanimiva, je te ne bodo oprašile in sčasoma bo ta poginila. Največkrat se takšen problem pojavi na območjih, kjer so slabše življenjske razmere – npr. onesnaženo okolje, ipd. V takih primerih rastlina ne dobi vsega potrebnega in tudi čebelam ne nudi toliko hrane, zaradi česar je avtomatsko nezanimiva za oprašitev. Zato se tudi nemalokrat zgodi, da sadjarji ne prepuščajo stvari naključju in zaradi večje verjetnosti dobre oprašitve, le te pogosto pri čebelarjih najamejo čebele in čebelje družine. Na ta način si zagotovijo uspeh pri pridelku. Na sam pridelek pa seveda vplivajo še drugi faktorji, kot na primer vreme, in podobno. Tako, da se ne zanašajte samo na čebele in njihovo opraševanje!

Čebele pa so tako kot za rastline, koristne tudi za živalski svet. Živalim namreč posredno ali neposredno dajejo hrano. Medved vemo, da obožuje med, medtem, ko imajo od čebel koristi tudi ptiči. Med letenjem se zgodi, da čebele po nesreči oprašijo cvetje, zaradi česar nastanejo semena, jagode ali drugi sadeži s katerimi se prehranjujejo ptice. Teh pa velik del poberemo in pojemo tudi ljudje sami. Vse omenjeno zgoraj kaže na to, da je čebela pomemben člen v naravi in to drži kot pribito. Kako ločiti spol med čebelami? Tako kot pri vseh ostalih živih bitjih, se tudi čebele ločijo po spolu. Spol čebele se na zunaj loči po številu členov tipalnic – teh imajo samci 13, samičke pa samo 12.  Sicer pa imajo čebele dobro razvit, dolg in koničast jeziček, s katerim srkajo nektar. Čebele lahko delimo tudi po dolžini jezička, in sicer na kratkojezičaste in dolgojezičaste. Poleg jezička, čebele vsebujejo tudi tako imenovano grizalo, katerega uporabljajo za gradnjo gnezda. Zelo znan telesni del čebele je tudi želo, ki predstavlja njihovo obrambo in je povezano s strupno žlezo. Zaradi tega čebelji pik tudi nekaj časa boli.

Po vsem napisanem sodeč so čebele resnično koristne žuželke, brez katerih bi bile stvari bistveno drugačne, saj predstavljajo eno najpomembnejših skupin živali tako za kmetijstvo, kot tudi za ekologijo.  Na njihovo pomembnost kaže že dejstvo, da bi v primeru iztrebljenja ali uničenja medonosnih vrst čebel, na določenem območju nastale večje okoljske spremembe, kar pa ni mačji kašelj. Morda so čebelice nadležne in marsikomu predstavljajo najhujšo nočno moro, vendar ni tako. Čebele se dejansko bojijo ljudi in se jim, če je le mogoče izognejo. Seveda pa se v primeru, ko se počutijo ogrožene branijo tako kot vsako drugo živo bitje in zato v takih primerih pičijo. Če ste bili eden tistih, ki ste spretno ubili vsako čebelo, ki vam je brenčala okoli ušes, potem se velja zamisliti in v prihodnje ravnati drugače.

Borovničev smoothie z lanenimi semeni

V poletnem času, ko lahko tudi sami naberemo sveže okusne borovnice, je zdrav smoothie z lanenimi semini, ki poleg zdravega sadja in vitaminov vsebuje tudi vlaknine, prava izbira. Dobra lastnost smoothie-jev je tudi ta, da lahko kombinirate sestavine po svojem okusu, seveda pa priporočamo sveže, domače sezonsko sadje.

Potrebujemo:

• 1 zrelo banano
• 1 skodelico borovnic
• 1 skodelico manj mastnega navadnega jogurta
• 4 čajne žličke lanenih semen
• 1 žlico medu

Vse sestavine zmiksajte v mešalniku dokler zmes ne bo popolnoma gladka. Za 2 obroka.
Ena porcija: 230 kcal; 2 g nasičenih maščob; 2 g nenasičenih maščob; 7 mg holesterola; 42 g ogljikovih hidratov; 89 mg natrija; 8 g beljakovin; 5 g vlaknin.

Apiterapija ali čebelja terapija

Apiterapija je terapija, ki s pomočjo čebeljih pikov in pridelkov kot so med, propolis, matični mleček …  krepi imunski sistem in ohranja zdravje. Začetki uporabe apiterapije segajo že v čase starih Egipčanov.

Trditve in testiranja zdravilnih učinkov apiterapije temeljijo predvsem na izkušnjah posameznikov in tradicionalni uporabi skozi zgodovino in so večnima znanstveno nedokazane.

V apiterapiji se uporablja 5 čebeljih pridelkov:

Čebelji strup

Zdravilec z iglo ali čebeljim pikom vbrizga čebelji strup v kožo. Strup se uporablja pri zdravljenju multiple skleroze, tendonitisa in degenerativnih kostnih obolenj. Čebelji strup deluje protivnetno in je na tem področju močnejši kot katero koli zdravilo, ki se uporablja v uradni medicini. Pred terapijo se morajo pacienti testirati na alergijo na čebelje pike.

Cvetni prah

Naravni energijski dodatek, ki se uporablja tudi kot dodatek pri zdravljenju sezonskih alergij. Prav tako za cvetni prah pravijo, da zavira in upočasnjuje nastajanje gubic.

Surovi med

Neobdelani med brez dodatkov je odličen vir energije in se uporablja pri marsikateri bolezni in težavi. Uporablja pa se lahko tudi na odprtih ranah, saj prepreči nastanek bakterijskega vnetja in razmnoževanje bakterij.

Matični mleček

Matični mleček je mlečno bela snov, ki jo proizvajajo čeble delavke in z njo hranijo čebeljo matico. Matični mleček se uporablja v lepotnih pripravkih in pravijo pa, da zmanjšuje tudi holesterol.

Propolis

Propolis čebele uporabljajo kot lepilo, s katerim lepijo skupaj gradnike v panju, pridobivajo pa ga iz drevesnega soka. Uporablja se v raznih protivnetnih pripravkih, balzamih za ustnice, proti glivicam, poleg tega pa je tudi antioksidant.

Marelični sorbet

Vroči dnevi so vse bolj pogosti, to je tudi čas, ko nam tekne kakšna hladna sladica. Marelični sorbet je odličen recept za sladkosnede. Seveda ko se sladkamo, se poskusimo posladkati brez umetnih dodatkov k prehrani, zato za marelični sorbet uporabimo med namesto sladkorja.

Za 2 do 4 osebe potrebujemo:

• 225 g suhih marelic
• 590 ml vode
• 280 g jogurta
• 2 žlici medu

Stresite marelice z malo vode v kozico in zavrite. Kozico pokrijte in počasi kuhajte 30 do 40 minut. Prilijte s preostalo vodo in počakajte, da se vse skupaj ohladi. Stresite marelice s tekočino vred v mešalnik in mešajte toliko časa, da nastane gladka masa. Prelijte nastalo maso v posodo, primerno za zamrzovanje ter vmešajte jogurt in med. Posodo postavite v zamrzovalnik za 2 do 3 ure. Z žlico za zajemanje sladoleda razporedite kepice po skodelicah in takoj postrezite.

Naprej »