Matični mleček – čudežni napitek

Matični mleček ali gelee royale je ‘superhrana’, ki nima neverjetnih učinkov zgolj na čebeljo vrsto, ampak tudi na zdravje človeka.

Matični mleček ali gelee royale je posebna snov, ki jo iz krmilnih žlez izločajo čebele dojilje. Gre za gosto tekočino mlečno bele barve, ki ima značilen vonj in nekoliko pekoč kislo-sladek okus. Prve tri dni so z matičnim mlečkom hranjene vse ličinke v panju, po treh dneh pa še ličinka, iz katere se bo razvila matica. V vsem svojem življenju – le-to je 15-krat daljše od življenjske dobe drugih čebel – ne zaužije ničesar drugega. Edina hrana, ki jo jé, mora zato vsebovati dovolj hranljivih snovi, da ostane zdrava, močna in v formi za svojo pomembno vlogo, tj. razmnoževanje.

Sestava

Matični mleček vsebuje beljakovine, encime, hormone, aminokisline, maščobe, sladkorje, vodo in vitamine. Njegova natančna sestava ni znana, ve pa se, da vsebuje 17 različnih aminokislin, od 12 do 15 odstotkov ogljikovih hidratov, 12 odstotkov beljakovin in od 5 do 6 odstotkov maščob ter vodo, od vitaminov pa v njem najdemo pantotensko kislino (vitamin B5), biotin, inositol, folno kislino ter vitamine C, B1, B2, B6 in niacin. Po zaslugi številnih učinkovin matični mleček izjemno ugodno vpliva tudi na človeško zdravje. Uporablja se ga za zdravljenje bolezni in za lajšanje zdravstvenih težav – tako duše kot tudi telesa.

Zdravilni učinki

Uživanje matičnega mlečka ugodno vpliva pri težavah šibkih kosti, boleznih koronarnih arterij, diabetesu, visokem krvnem tlaku, motnjah endokrinega sistema, anemiji, artritisu, astmi, porušenju hormonskega ravnovesja, povišanem holesterolu, impotenci, vnetjih, težavah s spominom in imunskim sistemom, bolečinah v jetrih, izčrpanosti, težavah v menopavzi, pri napadih panike, Parkinsonovi bolezni, zaostanku v rasti, gubah, bakterijskih infekcijah, celjenju ran in utrujenih očeh. Ker pospešuje odstranjevanje strupov iz telesa, krepi imunski sistem in se je za zelo učinkovitega izkazal pri lajšanju stranskih učinkov kemoterapije. Matični mleček tudi regenerira celice v možganih in je edini naravni proizvod, ki prodira skozi ovojnico nadledvične žleze in jo očisti strupov.

Vpliv na plodnost

Eden od koristnih učinkov, ki jih pripisujejo matičnemu mlečku, je njegov vpliv na plodnost. Pri čebelah uživanje matičnega mlečka namreč sproži razvoj razmnoževalnih organov. Matica, ki se hrani z matičnim mlečkom, je ena najbolj plodnih samic na svetu. Na dan lahko izleže tudi do 2000 jajčec. Nekateri menijo, da matični mleček vpliva tudi na plodnost človeka. Nekaj raziskav je potrdilo, da so pari, ki so imeli težave z zanositvijo, po terapiji z matičnim mlečkom zanosili hitreje kot tisti, ki ga niso zaužili. Pri moških matični mleček povečuje količino in gibljivost spermijev.

Naravni antidepresiv

Matični mleček razen telesa zdravi tudi dušo. Redno uživanje matičnega mlečka pomaga odpravljati negativna čustva, na primer žalost in strah. Uporablja se kot dodatna pomoč pri zdravljenju blažjih psihičnih motenj, depresije, nevrotičnih motenj in manične depresije. Uživanje matičnega mlečka pozitivno učinkuje na razpoloženje pri ženskah v menopavzi. Za boljšo koncentracijo ga uporabljajo študentje pred izpiti. V stresnih obdobjih, kot so žalovanje, upokojitev, odraščanje, selitev ali izguba službe, uživanje matičnega mlečka ublaži negativna občutja.

Vpliv na imunski sistem

Po zaslugi trans-10 hidroksi-2 decenske kisline (HDA), ki jo najdemo samo v matičnem mlečku, le-ta spodbuja delovanje imunskega sistema in pomaga uničevati viruse. Zato je odličen pripomoček za zaščito pred gripo in prehladi oziroma za pomoč pri zdravljenju. Kako točno matični mleček deluje, še ni popolnoma raziskano, domneva pa se, da HDA spodbuja bele krvničke (ki so del imunskega sistema), da uničujejo viruse, med drugim tudi viruse herpesa in hepatitisa.

Apiterapija ali čebelja terapija

Apiterapija je terapija, ki s pomočjo čebeljih pikov in pridelkov kot so med, propolis, matični mleček …  krepi imunski sistem in ohranja zdravje. Začetki uporabe apiterapije segajo že v čase starih Egipčanov.

Trditve in testiranja zdravilnih učinkov apiterapije temeljijo predvsem na izkušnjah posameznikov in tradicionalni uporabi skozi zgodovino in so večnima znanstveno nedokazane.

V apiterapiji se uporablja 5 čebeljih pridelkov:

Čebelji strup

Zdravilec z iglo ali čebeljim pikom vbrizga čebelji strup v kožo. Strup se uporablja pri zdravljenju multiple skleroze, tendonitisa in degenerativnih kostnih obolenj. Čebelji strup deluje protivnetno in je na tem področju močnejši kot katero koli zdravilo, ki se uporablja v uradni medicini. Pred terapijo se morajo pacienti testirati na alergijo na čebelje pike.

Cvetni prah

Naravni energijski dodatek, ki se uporablja tudi kot dodatek pri zdravljenju sezonskih alergij. Prav tako za cvetni prah pravijo, da zavira in upočasnjuje nastajanje gubic.

Surovi med

Neobdelani med brez dodatkov je odličen vir energije in se uporablja pri marsikateri bolezni in težavi. Uporablja pa se lahko tudi na odprtih ranah, saj prepreči nastanek bakterijskega vnetja in razmnoževanje bakterij.

Matični mleček

Matični mleček je mlečno bela snov, ki jo proizvajajo čeble delavke in z njo hranijo čebeljo matico. Matični mleček se uporablja v lepotnih pripravkih in pravijo pa, da zmanjšuje tudi holesterol.

Propolis

Propolis čebele uporabljajo kot lepilo, s katerim lepijo skupaj gradnike v panju, pridobivajo pa ga iz drevesnega soka. Uporablja se v raznih protivnetnih pripravkih, balzamih za ustnice, proti glivicam, poleg tega pa je tudi antioksidant.

Leteče mravlje napadle London

Podatki kažejo, da London vsako leto obišče skupina izredno zanimivih ‘turistov’ in sicer so to leteče mravlje. To se zgodi takrat, ko se matica odloči, da bo ustvarila nove kolonije. Takrat mesto preplavijo leteče mravlje, kar pa seveda Londončanom ne ugaja preveč.

Prejšnji teden so tako leteče mravlje preplavile ves London, kar je razjezilo kar precej prebivalcev tega mesta, saj so bile mravlje tako rekoč vsepovsod. Kar pa je še toliko bolj zoprno pa je dejstvo, da ima ta vrsta mravelj rada vlago in toploto, zato jih opoldanska pripeka ni nič kaj motila.

Leteče mravlje imajo za razliko letečih termitov zakrivljene tipalke ter ožji trup, zato teh dveh vrst ne gre zamenjevati. Matica da ukaz svojim delavkam, da poletijo in poiščejo nov prostor za ustvarjanje kolonije. Nekatere matice po parjenju svoja krila izgubijo.

Kolonije mravelj lahko obstajajo tudi brez matic, v nekaterih mravljiščih pa lahko najdemo tudi po več matic. Ko je čas za parjenje se poseben rod letečih mravelj odpravi iskati prostor za novo kolonijo. Najprej iz mravljišča poletijo samci in označijo mesto za parjenje, zatem jim sledijo samice. Po končanem parjenju se skupaj odpravijo na iskanje primernega mesta za novo kolonijo. Tako začnejo leči jajca, ki jih samci oplodijo, iz prvih pa se izležejo dokaj šibke in majhne maravlje delavke, ki takoj začnejo z večanjem mravljišča in iskanjem hrane za nove močnejše žuželke.

Za ljudi te mravlje niso nič kaj nevarne, saj ne grizejo, poleg tega pa se ponavadi tudi izogibajo hišam. Vsekakor pa je najbolje, da se tem žuželkam med njihovimi poleti izognemo, saj lahko postane situacija neprijetna, če stojimo v roju mravelj.

Čebele zaznavajo petkrat hitreje kot človek

Čebele so žuželke, ki zaznavajo stvari okoli sebe v povprečju kar petkrat hitreje kot pa človek. To omogoči čebelam hitrejše zaznavanje barv, na podlagi česa lahko lažje manevrirajo med grmovjem in rastlinami v lovu za cvetlicami.

Ta pojav pa ni nekaj nenavadnega, saj vse žuželke z zmožnostjo hitrega letenja vidijo tudi hitreje. Tako imajo možnost uiti naravnim sovražnikom, hkrati pa lahko tako dohitijo ostale čebele.

Dr. Skorupski, ki nadaljuje raziskave s tega področja je povedal: “Mi ne moremo z lahkoto slediti letečemu insektu z očenom, vendar pa insekti lahko sledijo eden drugemu zaradi njihove zmogljivosti ‘hitrega gledanja’. Hitrost zaznave je namreč odvisna od tega, kako hitro lahko celice v očesu zaznajo svetlobo, da lahko nato oko zajame sliko sveta in jo pošlje možganom.“

Čebele tako svoj vid izkoristijo na več načinov; bile so namreč prva žival, za katero so znanstveniki lahko potrdili, da vidijo barve, saj ločijo med svetlobo in senco, prepoznajo oblike, poleg tega pa prepoznajo tudi barvne rože, ki vsebujejo nektar.

Vendar pa čebele porabijo veliko več energije za barvni vid, zato se poraja vprašanje, kako iz tega izluščijo korist. Energije čebele ne morejo uporabljati lahkomiselno, saj jo potrebujejo za to, da ostanejo pri življenju. Zato se zdi, da vidijo barve pri polovični hitrosti, drugače pa vidijo belo svetlobo, ki nudi toliko detaljov, da lahko razločijo najljubše cvetlice in za navigacijo nazaj do doma.