9 razlogov zakaj piti zeleni čaj

Ste se že kdaj vprašali zakaj je toliko govora o zelenem čaju? Sedaj lahko izveste zakaj je ta čaj tako opevana vrsta pijače. Redno pitje zelenega čaja bi naj imelo zdravilne učinke, saj vsebuje ti. epigallocatechin gallate ali EGCG.

1. Zeleni čaj je ti. super zeliščno zdravilo proti maščobi. Aktivna sestavina EGCG namreč povečuje hitrost topljenja maščob.
2. Zeleni čaj najprej “napade“ maščobo okoli trebuha, saj pospeši izgubo maščobe okoli trebuha za kar neverjetnih 77%!
3. Zeleni čaj stabilizira energijo z balansiranjem nivoja sladkorja v krvi. EGCG tako izboljša uporabo inzulina v telesu in s tem posledično prepreči tudi željo po nezdravi prehrani.
4. Raziskave so prav tako pokazale, da zeleni čaj pomaga pri zmanjšanju tveganja pljučnega raka.
5. Prav tako zeleni čaj pomaga preprečevati nastajanje rakavega obolenja na črevesju.
6. V raziskava je prav tako moč zaslediti, da zeleni čaj dobesedno ubija rakave celice na prostati.
7. Zeleni čaj je prav tako odličen za preprečevanje poškodb kože in gubanja le-te. EGCG bi naj bil 200-krat bolj močan kot vitamin E pri uničevanju prostih radikalov, ki uničujejo in starajo kožo-
8. Antioksidanti v zelenem čaju pomagajo uničevati proste radikale, zato ne vpliva ugodno le na kožne celice, ampak pomaga tudi pri preprečevanju srtritisa, diabetisa ter rakavega obolenja.
9. Zeleni čaj je dobrega okusa. Morda se vam ne bo že takoj na začetku zdel okusen, vendar pa obstaja na trgu ogromno različnih okusov zelenega čaja. Zato ni več izgovora zakaj ne bi uživali tega naravnega eliksirja.

S hrano proti ožanju krvnih žil

Holesterol je rumena, voskasta maščobna snov v krvi, ki povzroča, da arterije postajajo odlagališče bioloških odpadkov. Ti potem ožijo krvne žile in premoščajo prepad, ki vas loči od bolezni srca. Poznamo dve vrsti holesterola, in sicer LDL (low-density lipoprotein) in HDL (high-density lipoprotein). HDL holesterol veže molekule LDL in jih odnaša v jetra, kjer se uničijo.

Znanstveniki po svetu se že leta trudijo dokazati teorijo, ki obeta, da bo holesterol mogoče skoraj popolnoma uravnavati s hrano. Tega si še pred nekaj leti ni bilo mogoče niti zamišljati. Teorija, ki so jo postavili dr. Steinberg in drugi, opisuje, kako se zamašijo arterije. Posebne oblike kisika, znane kot prosti radikali, se v krvi srečujejo z maščobnimi molekulami LDL holesterola in jih oksidirajo. LDL postane žarek, podobno kot maslo, ki ni spravljeno v hladilniku. V takem stanju ga hitro pogoltnejo celice, imenovane makrofagi. Ko so makrofagi nabiti z maščobnimi kroglicami, se razrastejo v usodne maščobne celice.

Če želite znižati holesterol, jejte fižol …

Dr. James Anderson z University of Kentucky College of Medicine pravi, da 170 gramov kuhanega fižola na dan zniža škodljivi holesterol za približno 20 odstotkov! Rezultati se pokažejo v približno treh tednih. Učinkovite so vse vrste fižola, temni, svetli, leča, čičerika, posušena soja, pa tudi konzervirani fižol.
Nizozemski znanstveniki so odkrili tudi protiholesterolni učinek ovsa. O tem poroča dr. Michael C. Davidson, asistent na kardiologiji v Rush-Presbyterian-St. Luke’s Medical Center v Chicagu. Za tak učinek niso potrebne velike količine ovsa. “Srednje velika skodela kuhanih ovsenih otrobov ali velika skodela ovsene kaše povsem zadošča,” je v nedavni študiji navedel dr. Davidson. Najbolj zgovorno je to, da se je holesterol znižal celo za toliko, da je ena tretjina pacientov lahko opustila močna zdravila za zniževanje holesterola.

Dvajset objavljenih raziskav dokazuje tudi, da raven holesterola znižujejo sveži česen in nekateri česnovi pripravki. Po dr. Robertu Linu, ki je predsedoval mednarodni konferenci o zdravilnih učinkih česna, lahko trije stroki česna na dan znižajo količino holesterola v krvi za povprečno 10 odstotkov, pri nekaterih ljudeh pa tudi za 15 odstotkov. Prav nič ni pomembno, ali je česen kuhan ali surov, na oba načina je enako učinkovit.

HDL holesterol učinkovito zvišuje tudi uživanje surove čebule. Pol surove čebule oziroma čebulnega soka, zviša HDL za povprečno 30 odstotkov pri večini ljudi z boleznimi srca in s težavami s holesterolom.

Univerzalnost olivnega olja

Težko je dovolj poudariti, kako zelo je olivno olje koristno za arterije in uravnavanje holesterola. Njegovo učinkovanje je trojno. Najprej znižuje škodljivi LDL holesterol in nekoliko zvišuje ali ohranja količino HDL holesterola. Tako izboljšuje razmerje med njima, kar je za srce zelo pomembno. V nasprotju s tem pa rastlinska olja – koruzno, sojino, sončnično ali olje oljne repice – znižujejo tako koristni HDL kot tudi škodljivi LDL holesterol.

V neki temeljni študiji je bilo celo ugotovljeno, da je olivno olje celo boljša rešitev od standardno priporočane protiholesterolne maščobne diete. Kadar ljudje pojedo 41 odstotkov kalorij z maščobami, večino z olivnim oljem, se LDL holesterol zniža bolj kot ob dieti s polovično količino kalorij iz maščob. Poleg tega se koristni HDL ob dieti z olivnim oljem zviša, ob dieti z malo maščobami pa zniža. To seveda ne pomeni, da morate olivno olje lokati, pomeni pa, da takrat, ko si zaželite zabeljene hrane, sezite raje po olivnem olju, saj gre za nenasičeno maščobo, ki preprečuje mašenje arterij.

Oče bolezni je lahko karkoli, slaba prehrana pa ji je vedno mati. (Kitajski pregovor)

Mandlji in orehi

Glede na to, da je holesterol danes skoraj največja tegoba zahodnega sveta, je dobro vedeti, kako ga lahko z nekaterimi preprostimi prehrambenimi ukrepi učinkovito znižamo.
Kako lahko z orehi uravnavamo holesterol? Mar niso bogati z maščobami? Da, toda predvsem z nenasičenimi maščobami, za katere je znano, da znižujejo škodljivi holesterol, ker mu preprečujejo oksidacijo. Dr. Gene Spiller je moške in ženske, ki so imeli precej visok holesterol v krvi, povprečno okrog 6,24 mmola, pripravil do tega, da so vsak dan pojedli 100 gramov mandljev, kar je trajalo od treh do devetih tednov. Drugi testiranci so uživali enako količino maščob s sirom ali z olivnim oljem. Rezultat: povprečna vrednost holesterola pri jedcih mandljev se je v primerjavi z jedci sira zmanjšala za 10 do 15 odstotkov. Mandlji so učinkovali enako dobro kot olivno olje!

Presenetljiv je tudi podatek, da količino holesterola v krvi zanesljivo znižuje uživanje avokada. Avokado vsebuje velike koncentracije maščob, ki uravnavajo holesterol, tako kot mandlji in olivno olje. Holesterol pa lahko uravnavamo tudi z jagodami, kjer pomembno vlogo igrata vitamina C in E. Oba vitamina učinkovito preprečujeta spreminjanje LDL holesterola, zaradi katerega so ogrožene arterije. Moški in ženske, ki so zaužili po 180 miligramov vitamina C na dan (toliko ga je v 140 gramih jagod in v 115 gramih brokolija), so imeli za 11 odstotkov višji HDL holesterol od tistih, ki so zaužili le tretjino te količine. Neka teorija pravi, da vitamin C zavaruje LDL holesterol pred prostimi radikali.

Jabolka in druge jedi z veliko vsebnostjo topnih vlaknin, ki se imenujejo pektin, prav tako pomagajo zniževati nivo holesterola. Francoski raziskovalci so opazovali skupino zdravih moških in žensk srednjih let, ki so ob svoji običajni prehrani pojedli še dve ali tri jabolka na dan. Pri 80 odstotkih se je holesterol znižal, pri polovici celo za več kot 10 odstotkov. Tudi količina koristnega HDL holesterola se je povečala. Zanimivo je, da so bila jabolka bolj učinkovita pri ženskah.

Filtrirajte kavo!

Če pijete filtrirano kavo, si ravni holesterola ne boste povečali, ekspres kava pa holesterol zelo zvišuje. Vzrok je verjetno to, da snov, ki zvišuje holesterol, ostane v papirnatem filtru. Na ta način v Združenih državah Amerike danes pripravijo okoli 75 odstotkov kave.
Uganko so razrešili nizozemski raziskovalci. Iz evropske ekspres kave so izločili maščobno substanco, imenovano lipidni faktor. Prostovoljci, ki so jedli ta “kavni lipidni faktor”, so si holesterol v šestih tednih zvišali v povprečju za 23 odstotkov, od 4,68 mmola na 5,72 mmola! Skoraj pri vseh je narasel škodljivi LDL holesterol.

Dobro je tudi znano, da malo piva, vina ali žganja poveča koristni HDL holesterol. Neka raziskava v Veliki Britaniji dokazuje, da kozarček ali dva vina, piva ali kake mešane pijače na dan zviša HDL za povprečno 7 odstotkov. Nedavna raziskava na Oregon Health Sciences University je dokazala, da imajo ženske, ki si privoščijo štiri do trideset kozarčkov alkoholne pijače na mesec, višji HDL kot tiste, ki si pijačo privoščijo manj kot štirikrat.

Ali je lahko nevaren tudi prenizek holesterol?

Raziskovalci si to vprašanje zastavljajo vedno pogosteje in zdi se, da bi bil odgovor lahko pritrdilen. Zelo nizka raven holesterola, na primer pod 4,16 mmola, je lahko nevarna. V neki raziskavi, v kateri je sodelovalo 350.000 zdravih moških srednjih let, so dr. James Neaton in njegovi sodelavci na University of Minnesota ugotovili, da je bila raven holesterola pri 6 odstotkih preiskovanih moških zelo nizka, bolezni srca pa med njimi tako rekoč ni bilo. Vendar pa so imeli možje z nizkim holesterolom drugačne težave: dvakrat bolj so bili izpostavljeni kapi zaradi krvavitve, smrti zaradi kroničnih obstruktivnih pljučnih bolezni in samomora, trikrat večja je bila nevarnost, da zbolijo za rakom na jetrih. Raziskave povezujejo nizek holesterol tudi z rakom debelega črevesa in poškodbami jeter.

Obstajajo tudi novi dokazi o tem, da nizek holesterol povzroča depresijo, vsaj pri starejših moških. Raziskava, ki jo je vodila dr. Elisabeth L. Barret-Connor z University of California v San Diegu, je pokazala, da je bilo približno 16 odstotkov moških, starih 70 let ali več, ki so imeli zelo nizko raven holesterola, rahlo ali hudo depresivnih. Dr. Barret-Connorjeva lahko zgolj sklepa, da nizek holesterol znižuje koncentracije serotonina v možganih, to pa vodi v vedno hujšo depresijo in agresivnost.

Dieta s krompirjem?

Kaj vam skoraj najprej pade na pamet, ko pomislite na zelenjavo? Marsikomu solata, saj je nekake najbolj uporabljena vrsta, malo pa jih naprej pomisli na krompir, ki pa je verjetno najbolj vsestranska vrsta zelenjave.

Poleg vlaknin, nudi krompir tudi vitamine, minerale ter antioksidante. Glede na to, da pa se krompir golji skozi celo leto, pa je vsestranskost te zelenjave še toliko večja.

Skozi čas se je krompirju pripisovalo, da redi, vendar pa je takšno mišljenje zmotno. Zdravstveni ter prehrambeni strokovnjaki že nekaj časa svetujejo razne diete, ki so bogate s sadjem in zelenjavo, zato je krompir odlična izbira, saj je odličnega okusa, poceni ter hranljiv.

Krompir sodi med koreninasto zelenjavo in vsebuje kompleksne karbo-hidrate ter vlakna, ki absorbirajo vodo, zato vas krompir dodobra nasiti in daje ta občutek sitega še dolgo časa po jedi.

Dejstvo je, da je krompir skoraj brez maščob ter brez holesterola, kalorij pa ima toliko kot eno jabolko.

Problem je v tem, da krompir velikokrat prelivamo z raznimi omakami, prelivi in mu dodajamo razne dodatke, kar pa ga naredi celoten obrok kaloričen in nasičen z maščobami in holesterolom. Zato raje poiščite kakšne nizkokalorične dodatke krompirju in poiščite kakšen nov recept za pripravo le-tega.

Samomor z odlogom – dejstva o maščobah

Ali ste vedeli, da že skoraj štiri desetletja znanost ve, kako škodljive so strjene maščobe, pa to industrije ni prepričalo, da bi opustila te škodljive tehnologije?

Dolgo smo menili, da so beljakovine najbolj pomembne za naše življenje. Res je, da so beljakovine gradbeni material za naša tkiva, vendar pa so maščobe tisto, kar omogoča, da naše celice zares delujejo.

Celice v našem telesu

V šoli so nas učili, da nam maščobe dajejo energijo in da se v njih topijo vitamini. Ko gre za energijo, je pri tem mišljen zgolj fizični vidik (en gram maščobe vsebuje približno devet kalorij), o tem, da se v maščobah topijo vitamini, pa večina ljudi razmišlja kot o topilu. Povprečno znanje o maščobah se tu ponavadi konča. Da so maščobe tudi nosilke drugih za življenje pomembnih energij in da so glavni gradbeni material za celične ovojnice, pa vedo le redki.

Celica je veliko več kot prispodoba jajčka, kot smo jo risali v šoli (membrana + citoplazma + jedro). V resnici ima vsaka celica več sestavnih delov od avtomobila. Poleg tega imamo tudi veliko različnih vrst celic. Da bi razumeli, kako pestro je dogajanje v celici, si raje zamislite vesoljsko ladjo, v kateri so motorji, električna centrala, pogoni za prečiščevanje zraka, komunikacijski in navigacijski centri, GPRS navigacija, shrambe z zalogo hrane in vode ter najbolj varovani del, v katerem so ohranjeni zapisi o pravilnem razvoju celic (t. i. genski zapis).

Celične membrane odločajo o vsem, kar lahko pride v celico, in o vsem, kar mora celico zapustiti. So carina in policija obenem. Skrbijo za vzdrževanje pristajalnih stez (receptorjev), ki morajo biti brezhibne, če želimo, da oskrba in komunikacija celice delujeta brez težav. Celica ima veliko ključavnic, ki jih mora odkleniti pravi ključ, če želimo, da ta in ona snov pride vanjo. Če so ključavnice v okvari, se začnejo težave.

Za razliko od vesoljske ladje, narejene iz materialov, ki lahko zdržijo desetletja, se celice nenehno obnavljajo. Maščobe in holesterol so nepogrešljiv gradbeni material za obnovo in pravilno delitev celic. Vi pa ste glavni zunanji dobavitelj gradbenega materiala za to opravilo.

Če ste prisotni in se zavedate odgovornosti, ki jo nosite kot glavni nabavni člen, potem boste k temu opravilu pristopili odgovorno. Če boste priskrbeli vrhunska olja in maščobe, bodo imele tudi vaše celice možnost ustvariti brezhibne membrane in zagotoviti nemoteno celično delovanje. Če pa svoje telo hranite s hidrogeniziranimi maščobami, bodo membrane izgubile svojo prožnost in marsikaj, kar bi moralo v celico, bo ostalo »pred vrati«. Tisto, kar bi moralo ven, pa bo ostalo in gnilo v celici.

Do tega prihaja zato, ker so hidrogenizirane maščobe bolj podobne plastiki kot organski snovi. Njihova molekularna struktura je trda in neraztegljiva, zato ne morejo omogočiti pravilne osmoze in prenosa energije. Naravne maščobe imajo živ energijski naboj, hidrogenizirane maščobe pa so mrtve.

V naravni takšne molekule ne obstajajo. Ne boste jih našli v nobeni izvirni organski obliki, zato je hidrogenizirane maščobe žaljivo primerjati z nasičenimi maščobami. Morda je bil namen proizvajalca dobiti nekaj uporabnega namesto nasičenih maščob, vendar pa »izrodek«, ki so ga dobili, nima več veliko skupnega z živilom.

Če celica ne more dihati, če ne more dobiti hrane in ne more pravilno izločati svojih presnovnih ostankov, bo prizadeta. Njena delitev ne bo več pravilna. Slabe membrane olajšujejo vdor patogenih organizmov in degeneracijo celice.

Skupek prizadetih celic naredi prizadet organ, prizadeti organ pa verižno podira naše fiziološke in energijske procese v telesu. Zato je seznam posledic, do katerih pripelje uživanje hidrogeniziranih maščob, tako dolg. Verjemite, popolnoma vseeno je, kako se glasi diagnoza – ta je odvisna od tega, kaj so izmerili, zagledali na posnetkih ali zatipali kot posledico vseh opisanih napak. Pomembno je, kje so vzroki.

Zakaj uživamo plastiko?

Hidrogenizirana olja so najslabša oblika maščob, ki si jo lahko zamislite. Industrija ve, da gre za nevarno snov. Znanstveniki so to ugotovili že davnega leta 1971. Svetovna zdravstvena organizacija je že leta 1977 države zaprosila, naj zakonsko prepovejo to tehnologijo predelave, vendar je prehranska industrija očitno bolj uspešna v lobiranju, zato je uporaba teh maščob še vedno dovoljena.

Verjetno o tem doslej niste veliko slišali. To pravim, ker je v Sloveniji zelo malo napisanega o škodljivosti teh degeneriranih maščob. Avtorji knjig in učbenikov, tako prehranskih kot zdravstvenih, se praviloma zadovoljijo s tem, da jih dajo na seznam živil, ki naj bi jih zaužili čim manj – ker se, po besedah mnogih, obnašajo kot nasičene maščobe. Pogosto je omenjeno tudi, da lahko zaradi transmaščobnih kislin prispevajo k dvigu ravni holesterola.

Če bi bilo to vse, potem težave ne bi bile tako hude. V resnici so celo najslabše nasičene maščobe daleč boljša izbira od strjenih. Kljub temu, da hidrogenizirane maščobe dokazano povzročajo bolezni srca in ožilja, raka, poškodbe zarodka, hiperaktivnost, padec imunosti, neplodnost, raka na dojkah in prostati, debelost in diabetes (tipa II), propadanje zob ter dlesni in tako dalje, je to široko uporabljena sestavina, ki jo nenehno uživamo.

V ZDA menijo, da degenerirane maščobe povzročijo 30.000 smrtnih primerov na leto. Američani so zares svetovni primer ene najbogatejših držav z najslabšo prehrano na svetu. Povprečni Američan zaužije 60 odstotkov vseh maščob v hidrogenizirani obliki. Zato ne preseneča, da so vodilni tudi na listi vseh civilizacijskih bolezni.

Vi ste vzrok!

Industrija ne bo prenehala uporabljati hidrogeniziranih maščob, ker jih imamo potrošniki tako radi. Res je tako! Če bi delali z nehidrogeniziranimi maščobami, bi morali pecivo, omake, namaze in drugo delati z maslom, s palmovo ali kokosovo maščobo ali z olji. Vendar bi imeli zaradi tega izdelki veliko krajšo dobo uporabnosti, kmalu bi začeli izločati maščobo, njihov videz pa ne bi bil tako brezhiben in homogen. Izdelke bi morali shranjevati na temnem in hladnem mestu, sicer bi postale maščobe hitro žarke.

To ne bi bila težava za majhne lokalne ponudnike, vendar pa smo potrošniki razvajeni in ne zaupamo ponudnikom, ki jih ne poznamo. In ker smo tako leni, da se nam jih ne da spoznavati, dajemo prednost tistim, ki so nam svojo prepoznavnost vsilili skozi oglase v medijih, časopisih, obcestnih plakatih itd. Prednost dajemo tistim, ki so vložili veliko denarja v to, da se nam vtisnejo v spomin, ne zavedamo pa se, da so morali ta denar všteti v končno ceno svojih izdelkov.

Multinacionalke želijo iz ene tovarne dobavljati robo za milijardo ljudi. Za to pa potrebujejo čas in veliko transporta. Če potrebuje blago nekaj mesecev, da se preloži iz ene države v drugo, potem morajo biti roki uporabnosti zelo dolgi, sicer se posel ne bo splačal. Zato potrebujejo maščobe, na katere čas, kisik in temperature nimajo veliko vpliva. Če bi izdelki zahtevali le nekaj stopinj nižje temperature shranjevanja, bi postalo skladiščenje previsoka postavka v izračunih. Če bi blagu na polici prehitro potekel rok uporabnosti, bi vse skupaj izgubilo pomen. Ker želijo dobiček, trajnost, nizko prodajno ceno in lep videz, morajo uporabiti hidrogenizirana olja.

Seveda pa njihovi izračuni in želje ne pomenijo nič, dokler vi za njihov izdelek ne odštejete svojega denarja. In zakaj sploh to storite?

• Zato, ker je izdelek videti lep.
• Zato, ker je okusen in ga tudi otroci radi jedo.
• Zato, ker reklama pravi, da je dober.
• Zato, ker je cena sprejemljiva.
• Zato, ker se tega ne splača delati doma.
• Zato, ker ne vemo, da bi si s tem lahko škodovali.

Mislite, da bo zdaj, ko veste, za kaj pri hidrogeniziranih maščobah gre, kaj drugače? Mogoče bo pod pritiskom javnosti industrija prisiljena poiskati kakšno drugo tehnologijo. Potem vam bodo na vsakem koraku sporočali, da so njihovi izdelki brez hidrogeniziranih maščob ali brez transmaščobnih kislin, vi pa jih boste še naprej veselo kupovali. Potem boste čez deset let naleteli na kakšno novo knjigo, ki vam bo razložila, v čem je težava nove tehnologije.

Dokler industrija išče snovi, ki jim naravni vplivi ne morejo do živega, mora ubiti življenje v živilu. Ni pomembno, ali to storijo z obsevanjem, temperaturo, mikrovalovi, pritiskom ali s čim, česar še ne poznamo. Zanje bo za trženje vedno zanimivo le mrtvo živilo, kajti le mrtvo živilo izpolnjuje pogoje globalizacijskega gospodarstva. To igro mačke in miši igrajo z nami že desetletja. Ne morejo pa je igrati, če se vi odločite, da se tega ne boste šli več in se naučite razlikovati »trupla« od živih živil. Vse je odvisno od vas.

Hidrogenizacija (strjevanje)

Hidrogenizacija je kemični proces, ki se odvija pri približno 220 stopinj Celzija in s katerim se olja iz tekočega stanja spremenijo v trde maščobe. V tem procesu se uporablja hidrogen, ki s pomočjo katalizatorjev (pospeševalcev reakcije) zapolni prosta mesta v verigah nenasičenih maščobnih kislin in iz njih na umeten način naredi maščobe, podobne nasičenim maščobam.

Popolna hidrogenizacija ustvarja zelo trde maščobe z visokim tališčem, ki zaradi tega niso praktične za uporabo v industriji. Zato so veliko bolj uporabljane delno hidrogenizirane (delno strjene) maščobe, pri katerih se lahko tališče prilagodi željam industrije.

V procesu delne hidrogenizacije nastaja veliko transmaščobnih kislin, za katere danes vemo, da neposredno dvigujejo raven holesterola v telesu. Poleg tega hidrogenizacija uničuje precejšnji del karotenoidov, vitamin A, sterole in esencialne maščobne kisline. Ker pa groba hidrogenizirana maščoba ni užitna, mora še skozi proces rafiniranja, ki smo ga že opisali.

Strjena in delno strjena olja uporablja predvsem industrija. So osnova margarin, našli jih boste v večini peciv, paštet, namazov, krem, desertov, gotovih jedi itd. Če se jim želite izogniti, boste morali prenehati uporabljati kopico industrijsko predelanih živil, ali pa jih poiskati na policah z zdravo prehrano in pazljivo prebrati sestavine na izdelkih. Na srečo morajo biti označena!

Sanja Lončar za soncek.com

Zdrava maščoba na zadnjici in stegnih?

Vsak dan se soočamo z novimi raziskavami in tokrat je ena izmed teh, ki se je odvila na univerzi v Oxfordu dokazala, da je lahko maščoba na zadnjici in stegnih celo zdrava.

Zdravje in maščoba

Ljudje z maščobo v predelu zadnjice bi naj namreč živeli dalj časa, saj bi naj maščoba ‘ujela’ škodljive maščobne delce. Raziskovalci so zato to maščobo poimenovali kot zaščitna maščoba, saj naj bi varovala tudi proti diabetesu, boleznimi srca ter drugimi pogojimi boleznimi, povezanimi z debelostjo.

Maščoba okoli zadnjice ter stegen je tako dobra, škodljiva pa je tista okoli trebuha, pojasnjuje Dr. Konstantinos Manolopoulos. Velika zadnjica je tako veliko bolj zdrava, kot pa maščoba okoli trebuha, saj ta sprošča škodljive maščobne kisline v telo.

S tem odkritjem bodo znanstveniki sedaj lažje pomagali proti debelosti ter boleznimi, ki so povezane z njo. Vsekakor zanimiva raziskava, koliko pa je v tem resnice, pa bodo verjetno morali malo bolj podrobno raziskati.