Jezeru Tanganyika grozi nevarnost

Jezero Tanganyka je drugo najstarejše in najgloblje jezero na svetu, sedaj pa se sooča z posledicami klimatskih sprememb.

Geologi so po meritvah ugotovili, da se je veliko sladkovodno jezero drastično segrelo v preteklem stoletju, kar je privedlo do tega, da so letos namerili najtoplejšo gladino, odkar opravljajo meritve. To pa bo seveda s časoma vplivalo na več milijonske zaloge rib v jezeru, od katerih je odvisna celotna tamkajšnja regija.

Sodeč po vzorcih, ki so bili vzeti leta 2001 in 2004, je temperatura jezerske gladine narasla na 26 *C. Vse višje temperature jezera pa bodo s časoma pomenile upad produktivnosti samega jezera, kar bo vplivalo na ribiško industrijo.
Meje omenjenega jezera se raztezajo med štiri najbolj obubožane dežele tega sveta (Burundi, Kongo, Tanzanija in Zambija. To pomeni, da je od jezera in življenja v jezeru odvisnih vsaj 10 milijonov ljudi.

Problem je v tem, da se dejansko večino jezerskega življenja odvija na globini 100 metrov, kjer skoraj ni kisika, zato so te živali odvisne od svežih zalog kisika, ki pridejo s površja. Hkrati s segrevanjem jezera pa bodo umrle nekatere živalske kot tudi rastlinske vrste, ki se nahajajo na površju, ki so obenem tudi vir hrane za živali iz globjih predelov.

Dobra novica za ogrožene živali

Večino časa se ljudje osredotočamo na bolj udarne ali večje zgodbe, ki polnijo naslovnice; klimatske spremembe, uničevanje gozdov, naftni madeži, … vendar pa je za vsem tem več tisoč manjših zgodb, ki ostanejo prezrte.

Zlati atlantski špar, atlantski črni brancin, atlanstka mečarica ter modra kraljeva rakovica so si pred nedavnim opomogle, saj se je njihova populacija povečala.

Eric Schwabb, asistent pri NOA’2 Fisheries Service je pojasnil, da je sodelovanje z regionalnimi ribiškimi sveti ter komercialnimi kot tudi rekreacijskimi ribiči obrodilo sadove, saj so vedno bližje cilju, ki pa je zaustavitev prekomernega ribolova. Z omejevanjem ulova, ki ga bodo uvedli letos, pa pričakujejo, da se bo ta napredek še povečal.

NOAA je tudi izdala poročilo, kjer so pojasnili, da so 85 % raziskanih zalog ali 212 od 250 vrst rib zaščitili pred pretiranim ribolovom. Zgoraj naštete ribje vrste, ki se jih je v zadnjih letih prav tako pretirano lovilo, pa so se leta 2009, po uvedbi ukrepov proti lovljenju začele ponovno vračati na zdravo populacijo.

Takšnih zgodb o živalskih vrstah, ki si opomorejo od našega poseganja v okolje je na žalost manj, kot bi si želeli. Ljudje se premalo zavedamo, da če samo jemljemo iz narave in ničesar ne vrnemo, potem lahko pričakujemo, da se bo narava kaj kmalu obrnila proti nam.