Ali živali vohajo človeški strah?

Živali se odzivajo na govorico telesa in na vonje, imenovane feromone. Te kemične snovi živali izdelujejo in izločajo zato, da sporočajo vsiljivcem, naj se umaknejo z njihovega področja.

Prestrašen človek pa se poti in v znoju obstaja sporočilo, ki ga živali spoznajo in temu primerno reagirajo. Tudi dojenčki spoznajo svoje matere po vonju. Nekateri ljudje celo pravijo, da se tudi moški in ženska razlikujeta po telesnem vonju.

Izumirajo živali, ki so ključnega pomena za človeštvo

Hitrost ni vedno najboljša lastnost. Živalske vrste vedno hitreje izumirajo in za večino je krivo človeštvo. Letos je leto biološke raznolikosti in polovica tega je minila kot bi mignil.

Okoljevarstveni program združenih narodov ali UNEP je pred kratkim izdal opozorilo, da obstaja velika možnost, da bo v kratkem izumrlo še veliko drugih živalskih vrst, med katerimi so nekatere ključne za obstoj človeštva. To pa seveda pomeni uničenje večih ekosistemov zaradi kombinacije zakislejevanja morja, bolj toplih voda ter prekomernega lovenja rib.

Vedno večja populacija človeštva, zahteve po večih sredtvih, vedno manjša zaloga nafte, povečana globalizacija ter masovno izumrtje živalskih vrst definirajo obdobje, katerega lahko opišemo kot krizno oz. skrajni čas, da se zbudimo.

Zato je potrebno prisluhniti, ko nas svarijo o problemih biološkie raznolikosti, saj to danes ogroža vedno več faktorjev – invazivne vrste, pesticidi, sekaje gozdov, širjenje urbanega predela, … Nič ni danes več samoumevno, kot je bilo včasih, zato se je potrebno tega zavedati.

Jezeru Tanganyika grozi nevarnost

Jezero Tanganyka je drugo najstarejše in najgloblje jezero na svetu, sedaj pa se sooča z posledicami klimatskih sprememb.

Geologi so po meritvah ugotovili, da se je veliko sladkovodno jezero drastično segrelo v preteklem stoletju, kar je privedlo do tega, da so letos namerili najtoplejšo gladino, odkar opravljajo meritve. To pa bo seveda s časoma vplivalo na več milijonske zaloge rib v jezeru, od katerih je odvisna celotna tamkajšnja regija.

Sodeč po vzorcih, ki so bili vzeti leta 2001 in 2004, je temperatura jezerske gladine narasla na 26 *C. Vse višje temperature jezera pa bodo s časoma pomenile upad produktivnosti samega jezera, kar bo vplivalo na ribiško industrijo.
Meje omenjenega jezera se raztezajo med štiri najbolj obubožane dežele tega sveta (Burundi, Kongo, Tanzanija in Zambija. To pomeni, da je od jezera in življenja v jezeru odvisnih vsaj 10 milijonov ljudi.

Problem je v tem, da se dejansko večino jezerskega življenja odvija na globini 100 metrov, kjer skoraj ni kisika, zato so te živali odvisne od svežih zalog kisika, ki pridejo s površja. Hkrati s segrevanjem jezera pa bodo umrle nekatere živalske kot tudi rastlinske vrste, ki se nahajajo na površju, ki so obenem tudi vir hrane za živali iz globjih predelov.

Pridobivanje vode iz megle ali le prikrivanje realnosti?

Zaradi pomanjkanja vode v Peruju so lokalne oblasti primorane ‘žeti meglo’ in jo spremeniti v uporaben vodni vir.

Pomanjkanje vode po svetu je postala kriza in potrebno bo začeti pravilno ukrepati. Po svetu se že sedaj odvija ogromno inovacij in razvoja v tej smeri, vendar pa je glavni problem v tem, da ti problemi ostajajo prikriti, saj je se osredotočamo na inovacije, ki jih poskušajo ljudje uresničiti, da bi prikrili realno stanje.

Izredno velik pomen dajemo temu, kako iznajdljivi smo ljudje, namesto da bi se osredotočili na razloge, ki so nas do te ‘iznajdljivosti’ pripeljali. Kot že omenjeno so v Peruju zaradi pomanjkanja vode le-to začeli pridobivati iz megle, kar je poželo izredno velik medijski uspeh.

Dejansko stanje pa je takšno, da so prebivalci Peruja to inovacijo ustvarili iz obupanosti, saj ni drugega načina, da bi lahko zagotovili ljudem vodo. Svet je o tem seveda pisal kot o izredni iznajdljivosti in domišliji prebivalcev, vendar pa so morda le redki pomislili, da ti ljudje dejansko nimajo vode.

Prav tako pa nihče ni omenil, da ta trenutna rešitev verjetno nima dolgorčne prihodnosti in da bo sčasoma potrebno vodo tem ljudem omogočiti na kakšen drug način.

Zato se moramo začeti zavedati, da ni dobro, če le prikrijemo probleme z ‘inovativnostjo’. Probleme je potrebno rešiti tam, kjer so se začeli.

Kako ekološko osveščeni ste?

Če berete tale članek, potem ste verjetno malce  zaskrbljeni glede stvari, ki se dogajajo z našim planetom. Vendar pa ali ste dovolj zavzeti, da bi naredili kaj glede tega?

Dejstvo je takšno, da se veliko ljudi zanima za okoljevarstvene probleme, vendar pa glede tega nič ne naredijo. Prav tako pa tisti, ki so globoko zaskrbljeni glede okolja, po navadi ne naredijo dovolj, oziroma bi lahko naredili kaj več.

Na spletu si lahko ogledate veliko statističnih podatkov, ki govorijo ravno o tem, kar je napisano zgoraj. Zato smo izbrali le eno izmed statistik, ki govori v prid tej trditvi:

Rdeči trakovi predstavljajo ljudi, ki menijo, da je potrebno nekaj narediti, vendar pa sami ne naredijo nič.

Modri predstavljajo odstotek ljudi, ki verjamejo, da je potrebno nekaj narediti glede okolja in so v kakšno akcijo tudi sami vpleteni (seveda ni znano v kolikšni meri).

Sivi del pa predstavljajo ljudi, ki se jim ne zdijo problemi povezani z okoljem pomembni.

Kaj torej storiti?

Premislite o tem, kaj počenjate in kaj uporabljate. Morda boste potem videli bolje, katere so stvari, ki škodujejo okolju. Prav tako boste potem morda prenehali z nakupovanjem stvari, ki niso prijazne okolju in tako počasi spremenili in opustili nekatere vaše navade, za katere se morda do sedaj niste zavedali, da so slabe in šodljive za okolje.

Ko boste torej naslednjič kupovali kakšno stvar, pomislite: Ali ta proizvod prispeva h kakšnim okoljevarstvenim problemom? Od kod ta stvar prihaja? Ali lahko naredim kaj proti temu ali kupim kaj bolj okolju prijaznejšega?

Kakšne navade imajo srečni ljudje?

Vsi poznamo tisto osebo v naši družbi, ki je vedno nasmejana, ki se vedno šali, ki na vse gleda pozitivno, ne glede na situacijo. Vsi si želimo biti takšna oseba.

Takšen osebek nas vse privlači s svojo veselo ter dobrodušno nastrojenostjo. Velikokrat si tudi želimo, da bi lahko sami bili srečnejši. Je mar to nemogoče?

Pravzaprav ne obstaja nikakršna skrivnost, ki bi nam odkrila izvor naše življenjske sreče. Tisti srečni ljudje, ki jim včasih celo zavidamo, se v bistvu ne razlikujejo kaj dosti od nas samih. Vse, kar počnejo drugače, je, da na življenje gledajo na kanček drugačen način od nekaterih izmed nas.

In kaj je teh pet navad, ki ji dela srečnejše?

Ne obremenjujte se s tem, kaj drugi mislijo o vas.

Če bi razmišljali le o tem, kaj se drugim podi po glavi o nas, bi zagotovo ponoreli. Veliko srečnejši smo lahko že s preprostim prepričanjem, da sploh ni pomembno, kaj ostali menijo o nas samih. Pa saj res ni. Najpomembnejše je, kaj si mi mislimo o nas. Pozitivna samopodoba je začetek vsega. Če ne bomo imeli radi samih sebe, potem res ne moremo imeti radi tudi oseb, ki nas obkrožajo. Zlajnano, a še kako res.

Na vse glejte s pozitivne strani.

Ne glede na to, v kako oblačni situaciji se eden izmed srečnih ljudi nahaja, vedno na vse gledajo s pozitivne plati. Dejansko ima res vsaka stvar svoje dobre in slabe lastnosti. Prav vsaka. Če se le malce potrudimo, bomo dobre stvari našli v še tako slabi situaciji. Negativnost ne bi obstajala brez pozitivnosti. Srečni ljudje se tega zavedajo. Če slučajno ne najdete dobre plati nečesa strašnega, si jo pa sami izmislite. Ja, mogoče to zveni kot neka nora skrajnost, ampak deluje.

Bodite prijazni in prijateljsko nastrojeni.

Kaj je odlika srečnih oseb? Vedno se z lahkoto spoprijateljijo. Ni pomembno, kako nekdo izgleda oz. iz kakšnega okolja prihaja – vsakemu dajo enako priložnost in v njem vidijo potencialnega prijatelja. Razumejo, da so tudi nečimrni ljudje v svoji srži dobri, le da jih nekaj pesti in so zaradi tega vedno mrkogledi. Iz njih poskušajo izbrskati najboljše, kar premorejo. S tem si obenem zagotovijo, da bodo tudi drugi v njih iskalu le pozitivne lastnosti.

Smeh in nasmeh.

Nasmeh lahko premika gore. Premalo se zavedamo tega, a že nedolžen prijateljski nasmeh lahko prejemniku le-tega polepša dan. Dandanes raje sploh ne gledamo v oči mimoidočih, nekateri sploh ne pozdravljajo sodelavcev ter sosedov, kaj šele da bi jim namenili nasmeh. Velika napaka! Saj ni treba, da se prav z vsakim spoprijateljimo in smo njihovi najboljši prijatelji, a občasen pozdrav z nasmehom na obrazu jim bo dal vedeti, da jih spoštujete ter priznavate kot pomembne »nepomembneže« vašega vsakdana.

Živite za trenutek.

Zveni preveč avanturistično? Pa ni, saj to ne pomeni, da zanemarjamo svoje obveznosti ter da nam je malo mar za prihodnost. Pomeni le, da vsak trenutek užijemo, kot bi bil naš zadnji. Carpe diem pravi stari rek – in še kako prav ima! Čemu ne bi bili srečni sedaj? Čemu se ne bi zabavali prav zdaj?

Spadate med srečne ljudi ali med »tiste druge«?

Avtor: R.S., Vir: www.diva.si

Starodavni gozdovi alg v Kaliforniji

Podvodni gozdovi alg v Kaliforniji so smatrani kot eni izmed najbol ekološko raznolikih ter produktivnih ekosistemov na svetu. Vendar pa raziskave kažejo, da je danes teh alg veliko manj, kot pa jih je bilo nekoč.

Gozd se je pred 20,000 leti povečal kar trikratno, vendar pa se je do danes zmanjšal za 70%. Prehod iz otočja alg do današnje situacije soupada z prebivalci, ki so in še živijo danes na tem področju.

Zaostrene klimatske spremembe so ljudi prisilile, da so začeli kot vir hrane izkoriščati alge. Ljudje so se takrat razdelili v skupine in počasi izrabljali zaloge alg. Podatki pridobljeni iz raznih raziskav s tega področja pa so izredno pomembni, saj kažejo kako so se ljudje v pradavnini selili in razvijali.

Iz podatkov je razvidno tudi kako fragmentirane in hkrati povezane so bile včasih skupine ljudi. Poleg tega pa podatki nudijo tudi vplogled v razne spremembe, ki so se odvijale v takratnem času.

Kaj sploh je sreča?

Bolna domišljija sili ljudi, da drvijo za fantomi, ki že davno ne ustrezajo resničnemu življenju. Človek hoče nekaj, a sam ne ve kaj. Zaslepljen in s sedanjostjo načelno nezadovoljen je tudi takrat, kadar dobi vse najboljše in najlepše, saj nima več razumevanja in miru, da bi znal vse to ceniti.

In vendar je vsa človeška sreča le v sedanjosti. Preteklost in prihodnost sta le utvari. Človek je srečen le, če živi v sedanjosti in se z njo sprijazni. Pridobiti si moramo ponovno zmožnost veseliti se življenja in se zavedati, da smo sploh na svetu. Naučiti se moramo gledati lepote, ki nam jih ponuja svet. Da pa bomo vse to opazili, moramo svoj zavestni pogled tako razviti, da bomo zmožni vse to videti in občutiti. Neizpodbitna resnica je, da človek, ki v enem življenjskem položaju ni zadovoljen, z isto življenjsko usmerjenostjo tudi v drugem ne bo, niti takrat ne, kadar bo dobil vse, kar si trenutno želi. Ni namreč življenjskega položaja, ki ne bi imel hkrati senčne in sončne strani. Odvisno je pač od človekove življenjske naravnanosti, katere strani bolje vidi in poudarja.

Čimbolj je človek zrel in popoln, tem lažje spozna, da nesreča ni sama sebi namen, temveč služi višjim ciljem. To spoznanje mu omogoči, da v nesreči ne vidi – kot nevedni ljudje – nekaj hudega in poraznega, temveč nekaj blagodejnega in dobrega. Na ta način se spremeni za tega človeka z enim zamahom vsaka nesreča v srečo. Spoznal je namreč globlji smisel življenja in ve, da je vsak razvoj možen samo z nesrečo. To spoznanje ga zadovolji in veselo doživlja sedanjost. Samo nesreča nas privede do razmišljanja. Samo nesreča nam omogoča, da spoznamo svoje zmote in napake. Samo nesreča nas vodi k popolnosti, vodi nas vedno višje. Doživljanje vsake tako imenovane sreče ali nesreče je odvisno od človekove življenjske naravnanosti …

Celoten članek Kaj sploh je sreča? si lahko preberete na spletni strani utrinek.si.

Naprej »