Kaj nam povejo cvetlice?

Kaj pomenijo cvetlice, ki jih podarite ljudem? Vsaka ima svoj pomen in namen, preberite si kakšen.

• vrtnica – ljubezen
• lilija – čistost
• sončnica – upanje
• tulipan – nedostopnost in ljubezen
• perunika – krepost
• spominčica – mladost in skromnost
• vijolica – skromnost in ponižnost
• anemona – zavrnitev
• amarilis – ponos
• aloja – dolgo življenje, naklonjenost in vdanost
• krizantema – obilje, čistost in bogastvo
• rdeč nagelj – nebeška ljubezen
• nageljni drugih barv – zvestoba, občudovanje, privlačnost in ljubezen
• narcisa – pogum
• bela marjetica – oboževanje, čistost in nedolžnost
• marjetke raznih barv – lepota in harmonija
• bela hijacinta – vdanost, vera in čistost
• modra hijacinta – modrost in prijaznost
• lotos – božanska ljubezen in nesmrtnost
• orhideja – razkošje, skušnjava in spolnost

Rože za spomin in proti depresiji

Rože po navadi simbolizirajo ljubezen, prijateljstvo, sočutje ter praznovanje. Tako so postale del našega vsakdanjega življenja, saj bivajo v naših domovih in jim dajejo lepoto, vonj, milino, barve, kreativnost, nas navdušujejo, zapeljujejo in nas spominjajo na to, da na našem planetu ne živimo le ljudje.

Sodeč po nekaterih raziskavah, imajo rože takojšnje in dolgotrajne pozitivne učinke na reakcije, razpoloženje, socializacijo ter celo spomin tako pri ženskat kot tudi pri moških.

Rože za zdravje in pogum

Vse starostne skupine, ki so bile uporabljene v raziskavah so pokazale izredno navdušenje in hvaležnost potem, ko so dobili rože. To jih je naredilo pogumnejše in socialno bolj aktivne, kar se je pokazalo v bolj iskrenem nasmešku in kontaktu z očmi.
Rože so znane po tem, da imajo neposredne dolgoročne pozitivne učinke na naše čustveno počutje in zato instinktivno pošljemo ali podarimo rože bolnemu prijatelju ali sorodniku.

Rože zmanjšujejo depresijo in izboljšujejo kratkoročni spomin

Spet druga študija namiguje na to, da rože zmanjšujejo depresijo, spodbujajo sočutje in bogatijo kratkoročni spomin pri starejših ljudeh, kar dokazuje, da imajo rože moč, da lajšajo nekatere tegobe starosti.
Rože pa se že dolga leta prav tako uporablja v medicinske namene, saj povečujejo odpornost imnunskega sistema, nekatere so protivnetne, zmanjšujejo stres, pomirjajo, stimulirajo, …

Spodbudite romanco s cvetjem

Glede na to, da smo čustvena bitja, nas privlači veličastnost vonja, barve in simetrije rož. Nekateri pravijo, da so rože ‘seksi’, ker omogočajo čebelam uspešno razmnoževanje, da lahko te nadaljujejo z opraševanjem. Zakaj ne bi tudi vi povzeli takšne navade?

Zato ne jemljite rož preveč samoumevno, ampak jih glejte s srcem, saj pravijo, da je bistvo očem nevidno.

Najpogostejša vprašanja o seksu

Ne morete doživeti orgazma? Ne morete vzburiti partnerja? Kako poiskati pomoč, če vam je težko že govoriti o tem? Zakaj pri spolnem odnosu čutim bolečino?

Če partner ni dosegel erekcije, ali to pomeni, da mu nisem všeč ali vsaj ne tako zelo kot nekoč? Če sanjarim, da se ljubim z žensko, ali to pomeni, da sem lezbijka? Nekaterih stvari ni lahko vprašati, še najboljše prijateljice ne. Za vas smo poiskali odgovore na nekatera od njih.

Za ženske

Katere točke vagine so najobčutljivejše?
Zunanji del, tisti, ki je najbližji sramnici, čeprav je tudi maternični vrat občutljiv na dražljaje.

Iz česa je sestavljena tekočina, ki navlaži nožnico?
Največ je vode, beljakovin in elektrolitov (natrij, kalcij in magnezij). Izločajo jo bartollinijeve žleze, ki ležijo na začetku maternice, in žleze, katerih osnovna naloga je izločanje tekočine za vlaženje.

Ali je res, da neposredno draženje ščegetavčka pri nekaterih ženskah povzroča nelagodje?
Ščegetavček je pri nekaterih ženskah zelo občutljiv, zato pri neposrednem in naglem dotiku lahko pride do občutka nelagodja ali celo bolečine.

Ali je normalno doživeti orgazem pri penetraciji?
Povsem normalno. Večini žensk, nekateri psihologi trdijo, da kar 70 odstotkov, pa za doživljanje orgazma sicer ne zadostuje samo draženje nožnice, ampak potrebujejo dodatno draženje ščegetavčka. To lahko počnete sami, lahko se prepustite partnerju ali pa si izberete položaj, v katerem bo klitoris v stiku z njegovo sramno kostjo, kar vam bo pomagalo doživeti občutek ugodja.

Ali je seks po menopavzi drugačen?
Spolno življenje se ne spreminja, nasprotno, ženske v zrelejših letih zaradi izkušenj in boljšega poznavanja lastnega telesa celo bolj uživajo v seksu. Po menopavzi je torej seks lahko še kako dober. Čeprav prihaja do telesnih sprememb, te niso usodne. Nadomestno hormonsko zdravljenje rešuje te težave, predvsem slabo navlaženost nožnice. Zrela leta imajo tudi prednosti, kot so več časa za ljubezen, manj stresa in odsotnost možnosti zanositve …

Za moške

Ali je res, da so tudi moške bradavice občutljive?
Moške bradavice na dotik otrdijo, enako kot ženske. Mnogi moški zmotno verjamejo, da je ta občutek rezerviran samo za homoseksualce, zato zanikajo občutljivost svojih bradavic in občutek ugodja, ki ga povzroča njihovo dotikanje.

Kateri so najobčutljivejši deli penisa?
To je zagotovo glavica, ki je gosto prepredena z živčnimi končiči. Preostanek penisa je manj občutljiv.

Moške še vedno skrbijo mere. Ali je velikost res odločilna za zadovoljiv odnos?
Priljubljena moška vraža, da je velikost penisa tudi znak moškosti, ni z ničemer utemeljena. Vagina je prožna in se prilagaja različnim velikostim. Za spolni užitek ni pomembna velikost, marveč umetnost ljubljenja. Toda če je penis izrazito premajhen, lahko nezadostno vzburi nožnico, podobno kot lahko prevelik penis povzroči bolečino.

Iz česa je sestavljena sperma?
Semenska tekočina je sestavljena iz spermatozoidov, ki nastajajo v testisih, vsebuje pa tudi druge snovi, ki ščitijo in hranijo spermatozoide, zlasti beljakovine in sladkorje. Semenska tekočina ima zaradi svoje sestave zelo visoko kalorično vrednost …

Celoten članek in več vprašanj o seksu si lahko preberete na spletni strani bambino.si

Kakšen odnos imamo do odnosov?

Dandanes, ko je svet vedno bolj prenapolnjen z informacijami vseh vrst, ljudje opažamo, da smo se v vrtincu časa že dodobra izgubili in se zatorej začenjamo spraševati že najbolj temeljne stvari o sebi, o naravi, o življenju in o smislu.

Ko se v lastni koži ne počutimo najbolje, iščemo vse mogoče načine, da bi se našli, ter pri tem gledamo nase in okoli sebe. Za svoje nelagodje in nesrečo iščemo vzroke v vremenu, okolici, naravi, tehnologiji, značaju in zvezdah ter smo pri tem manj ali več samokritični in več ali manj kritični.

Jaz ali on

Zakaj smo najprej pripravljeni krivdo (ali odgovornost) iskati drugje in ne pri sebi, ni težko odgovoriti. Če naj bi človek v življenju, tem konglomeratu odnosov, vplivov, pritiskov in možnosti, obstal živ, cel in zdrav, se mora boriti, prizadevati si ostati močan in pokončen, torej ostati karakter, ostati “jaz”. Brez določene mere ljubezni do samega sebe tega seveda ni mogoče doseči. A če pustimo ob strani dosti veliko možnost, da ta svoj “jaz” vsiljuje premočno in tako postane egoist ali pa egocentrik, je jasno, da “moraš imeti rad sebe, sicer to sčasoma nisi več ti”. A če imamo radi sebe, potem ni nič čudnega, da v primeru konflikta z okolico že po zakonu ohranitve najprej pomislimo, da so za ta konflikt krivi drugi. Šele od stopnje (samo)kritičnosti je odvisno, ali potem pri okrivljenju drugega vztrajamo ali pa v enem od naslednjih trenutkov ali korakov pomislimo, da morda še obstaja druga možnost. Potem možnosti, ki so preostale, pretehtamo in ugotovimo dejansko stanje ter v skladu z ugotovljenim tudi ukrepamo na način, ki se nam zdi primeren – če se nam ukrepanje sploh zdi potrebno in pomembno. (Ukrepanje seveda ne pomeni avtomatsko tudi zunanje akcije; čisto dovolj je, da v spomin zapišemo spoznanje, ki bo vplivalo na naše vedenje v prihodnjih stikih z določeno osebo ali pa v določenih situacijah. Navzven akcije v tem primeru sicer ni, posledice pa kljub vsemu so.)

Tu je mogoče navesti številne ilustracije, kako v takem primeru reagirajo posamezni tipi ljudi. A poglejmo si samo nekatere. Obstajajo ljudje, ki si o večini poznanih primerov ustvarijo svoje mnenje in se ga oklenejo kot neke vrste ščita (obrambe pred nevarnim svetom “tam zunaj”), pri čemer vsa nova spoznanja primerjajo s temi vzorci ter se zato odzivajo zelo predvidljivo, a tudi neprijetno. (Vstavljanje neke nove situacije v nabor že znanih je zanje neke vrste rojstvo ali vsaj zelo huda težava.) Nekdo drug, na primer, sprejema vse dražljaje od zunaj kot nov izziv, nikoli mu ni dovolj dogajanja, in če ga ni dovolj, ga celo vzpodbuja sam; četudi gre morda za prijetno in pozitivno usmerjeno osebnost, jo ljudje praviloma jemljemo kot naporno in vse prej kot dobrodošlo.

Tretja slika predstavlja nekoga, ki nikoli o ničemer ne izrazi nikakršnega mnenja; pri taki osebnosti nikoli ne vemo, na čem smo, kvečjemu to lahko izvemo kasneje, ko smo na celo zadevo že pozabili, ali pa se celo zgodi, da nas taka oseba pusti kuhati se na lahnem ognju ter razmišljati, ali se bo kaj zgodilo ali ne. In omenimo še osebnost, ki svoji okolici vedno znova vsili svoje lastno prepričanje in svoja načela, pri čemer drugačnosti in oporekanja ne prenaša dobro ter v skladu s tem tudi ukrepa, na primer z izolacijo (“če ne more biti po mojem, potem pa nič”) ali pa s krutostjo (kaznovanje na en ali drug način) …

Celoten članek Kakšen odnos imamo do odnosov? si lahko preberete na spletni strani utrinek.si.

Določite najugodnejši datum poroke

Ljubezen, zakon, skladnost, kompromisi, kreg, razveze – neizpeta melodija, nikoli dokončana pesem. Marsikoga med nami neustavljivo vleče v zvezo z nekom, za kogar se sčasoma izkaže, da le ni bil “tako dobra partija”, kot je kazalo v začetku. Statistika kaže, da je razvez vedno več, in prav nič ne pomaga, da v izogib resnici statistiko enostavno imenujemo za največjo laž. Nekje je torej napaka – a kje?

Pred leti je bila v Berlinu objavljena plošča s hieroglifi, ki datira izpred skoraj pet tisoč let, torej iz časov prve ureditve egiptovske države in ki se nam ob natančnejšem študiju razkrije kot nekakšen horoskop, saj vsebuje celo množico astroloških elementov. Ker se astrologija v tistem času ni ukvarjala z zadevami, ki se niso tikale državnih interesov oziroma najvišjih slojev, gre pri tem seveda za vladarja, in sicer za faraona Djeta, ki se je proslavil z vdori v Nubijo.

Najbolj zanimivo pri vsem tem pa je, da ta pradavna plošča ne prikazuje le horoskopa samega, temveč gre za klasični primer sinastrije, saj obravnava tako vladarja kot njegovo izbranko! Nekomu je bilo dovolj pomembno, da je dva horoskopa vklesal v kamen! Kot kaže, je šlo v tem primeru za nasvet astrologov oziroma njihov blagoslov. Kot zanimivost povejmo, da je bila izbranka od faraona mlajša celih sedemindvajset let, astrološko pa sta si bila izrazito skladna: Sonci v Biku in Kozorogu, Luni v Dvojčkih in Strelcu, podznaka v Raku in Biku, Sonce in Luna v medsebojnem trigonu in tako naprej.

Seveda primer močno meji na neverjetno. Da bi se namreč že pred petdeset stoletji nekdo z astrologijo ukvarjal na način, s kakršnim bi se današnji astrologi želeli postaviti po robu modernim težavam in nesporazumom ter notranjim konfliktom sodobnega človeka – to že ni mogoče! Ko v časopisih lahko občasno preberemo, kako v daljni Indiji poročajo otroke v njihovi rani mladosti, se kot zavedni zahodnjaki in nasploh civilizirani ljudje močno zgražamo nad tem škodljivim in primitivnim početjem, češ kaj počno s svojimi otroci, ki se vrhu vsega niti ne zavedajo, v kaj jih silijo starši.

Pa tudi če je kje pripisano, da se to dogaja po skrbnih pripravah in posvetovanjih, imamo to tradicijo še vedno za nekakšen zastareli običaj, ki bi ga kazalo podobno kot prevezovanje nožic na Kitajskem ali pa obrezovanje deklic izkoreniniti ali vsaj (stara navada Zahoda) omejiti na tiste kraje in pustiti času čas, češ “saj bodo enkrat že prišli k pameti, da se to ne dela”. Konec koncev se pri nas – v osveščenem svetu – poročamo iz ljubezni, ki je nekaj najvišjega, in jasno je, da boljše zasnove za trajno skupnost ni in ne more biti …

Celoten članek Določite najugodnejši datum poroke si lahko preberete na spletni strani utrinek.si.

Navezanost je odnos

Pred vami je članek o navezanosti. To je nenavadna lastnost vsakega človeka (in celo vsakega živega bitja), zaradi katere se zadržuje pri starem in znanem ter se izogiba novemu in neznanemu. Navezanost je podlaga za občutenje in čustvovanje, saj lahko čustva usmerimo le proti predmetom in pojmom, s katerimi imamo nekakšen odnos oz. neko vez.

Na samem začetku bi rad pojasnil razliko med navezanostjo in vezanostjo. Osnova prvi so čustva in občutek slabosti, drugi pa odgovornost in občutek moči. Pretrganje navezanosti povzroči veliko bolečino in nemoč, pretrganje vezanosti pa zaskrbljenost in prizadevanje najti najboljšo rešitev.

Kdor ima družino, mora zanjo skrbeti. Ob njem so žena (ali mož) in otroci, starši in drugi sorodniki, stanovanje, avto, služba, prijatelji in razne dolžnosti. Če ne bi do njih nič čutil, ne bi mogel odgovorno negovati medsebojnih odnosov. To pomeni, da se do vsakogar vede kot do dragocenega bitja in mu poskuša koristiti po najboljših močeh. Kadar pa kaj potrebuje, se spoštljivo obrne na druge in jih prosi za uslugo. Ne pričakuje, da bi mu morali ustreči samo zato, ker je to pač on. Stvari uporablja v okviru njihove namembnosti in ne po svoji kaprici. Biti vezan torej pomeni negovati odgovorne odnose do vsega, kar nas obdaja.

Navezanost je drugačna. Navezan človek se ne trudi imeti spoštljivega odnosa do drugih ljudi, od njih pa pričakuje tak odnos. Stvari ne vidi ločeno od sebe, temveč kot svojo last. Če jih izgubi, je potrt – počuti se nemočnega in tarna. Za vsako ceno hoče ohraniti odnose, ki mu veliko pomenijo, tudi če s tem škodi drugim. Z ljudmi ni zaradi njih samih, ampak zaradi nekaterih njihovih lastnosti, od katerih ima korist. Dokler mu dajejo, je z njimi zadovoljen, ko nehajo izpolnjevati pričakovanja, pa jih zavrže in praznino zapolni z nekom drugim. Zaradi navezanosti torej povzroča neprijetnosti tako sebi kot drugim; odpravi jo lahko z negovanjem znanja in druženjem z ljudmi, ki so že vzpostavili odgovorne odnose.

Nenavezanost torej ne pomeni, da vse, tako dobro kot slabo, zavržemo in se odklopimo od sveta, da postanemo hladni in nedostopni. Pomeni to, da ohranimo potrebne odnose, pretrgamo pa čustveno odvisnost od njih. Ne prekinemo čustvenega odnosa, saj so čustva pravzaprav gonilo vsakega dejanja. Človek in okolje se nenehno prepletata – da bi ohranili pristno individualnost in hkrati ostali povsem povezani s svetom, je potrebno veliko modrosti. Če se začnemo zlivati in nas preplavi nezadovoljstvo, se ustavimo in razmislimo: smo vezani ali navezani? …

Celoten članek Navezanost je odnos si lahko preberete na spletni strani utrinek.si.