Strigalica – nekoč strah in trepet, danes koristna žival
V svojih otroških letih in še mnogo pozneje sem se strigalic bala. Verjetno je še koga izmed vas prepričevala kakšna gospa z dobrimi nameni, da so strigalice zelo nevarne, da nam bodo zlezle v uho ter pretrgale bobnič in ne bomo več slišali. To dobronamerno opozorilo, ki sem ga kot otrok večkrat slišala sem še velikokrat imela v mislih in se v velikem krogu izogibala strigalic. Ko sem se končno prebila čez to neresnico pa sem ugotovila, kako je, kot vse živali na tem našem planetu, tudi strigalica za nekaj koristna.
Strigalice so aktivne ponoči, podnevi so bolj dremave in se skrivajo. Med koristne živali jo štejemo, ker so njena priljubljena hrana listne uši in še kakšne druge žuželke. Žal pa ima rada tudi cvetove raznih okrasnih rastlin, zato ji takrat, ko le te napade pravimo, da je škodljivec. V zelenjavnem vrtu strigalica uravnava ravnovesje in skrbi, da listnih uši ni preveč oziroma sploh ni, saj jih pridno poje.
Razmnožujejo se v zimskih mesecih. Vsaka samica odloži okrog 100 jajčec v zemeljske pore. Vse dokler se iz jajčec ne izležejo ličinke jih odrasle strigalice branijo pred plenilci. Iz jajčec se izlegajo februarja in marca. Ličinke so belkasto (skoraj prozorne) do rjavkaste barve. Do podobe odraslih strigalic jih ločijo štiri stopnje. Konec jeseni se odrasle pripravljajo na zimski počitek v zemlji.
Izlegle ličinke še ne lovijo listnih uši, ampak se prehranjujejo tako, da objedajo in vrtajo detelje, krompir, repo in druge poljščine. Povzročena škoda navadno ni bistvena in tudi pri večjem številu ličink strigalic je uporaba kakršnih koli sredstev za zatiranje nesmotrna. Če opazimo večje število ličink strigalice jim raje nastavimo narobe obrnjen cvetlični lonec, katerega napolnimo s suho travo, lepenko, slamo in podobnim. Tako pripravljen cvetlični lonček jim bo čez dan služil za skrivališče, mi pa jih bomo lahko skupaj z lončkom prenesli drugam, kjer jih potrebujemo, da pojedo kakšno listno uš. Na cvetličnih gredicah, loncih in podobnem pa se lotijo mladih listov srobotov, krizantem, dalij, mačeh, nageljnov,…Rastline, ki jih napadejo imajo poškodovane liste in cvetove, ki zaradi žvečenja porjavijo, opazimo pa lahko tudi njihove iztrebke. Ob močnem napadu ostanejo od listov samo še žile. Tudi na sadnih drevesih jih najdemo, najpogosteje na breskvah, marelicah, jablanah in tudi drugih drevesih.
V okrasnem vrtu, kjer nas bo škoda gotovo najbolj motila, saj uničeni cvetovi nam niso v ponos, preprečimo ali omilimo, tako, da postavimo narobe obrnjen cvetlični lonček, kot sem že prej opisala in jih prenesemo na rastline, kjer so listne uši. Gredice, korita in podobno moramo tudi redno pleti, da odstranimo plevel ter odpadlo listje, da jim tako preprečili dnevno skrivanje in zadrževanje v okolici okrasnih rastlin. Ko nas bodo jezile ne smemo pozabiti na koristnost pri boju z listnimi ušmi, katere ulovijo ravno s strahom vzbujajočimi kleščami.
Damjana Benec, univ.dipl.inž.agr.
Zakaj so nekateri ptiči, krt, pikapolonica in druge živali koristni v vrtu?
Med koristne živali štejemo plenilske stenice, plenilske pajke in skakače, pikapolonice, stonoge, krastačo, ptice, krta in ježa. Zakaj pravimo, da so to koristne živali? Pravzaprav zato, ker so vsi našteti koristne živali zaradi vrste hrane, ki jo potrebujejo za preživetje.
Ptiči
Z vidika varstva rastlin so ptiči zelo pomembni kot žužkojedi. Prav med žuželkami je namreč veliko pomembnih škodljivcev kmetijskih in drugih rastlin. Veliko koristnega dela namesto nas opravijo poleg sinic, škorci, lišček, rdečerepka in ščinkovci in še nekateri drugi. Pomladi in poleti se sinica hrani predvsem z žuželkami, kot so gosenice, stenice in hrošči rilčkarji, pobira pa tudi pajke in majhne polže. Še posebej pa ji teknejo gosenice malih zimskih pedicev, oljčnega molja, molja mladih poganjkov, hrastovega listnega zavrtača ter ličinke in bube oljčne muhe. Kot zanimivost naj omenimo, da samec in samička sinice tekom poletja svojim mladičkom prineseta tudi do 30 kg gosenic, poleg teh pa še kar nekaj drugih škodljivcev z vrta.
Krt
Krt je pravzaprav koristna žival. Med njegovo hrano lahko namreč najdemo tudi žuželke, ki so škodljive (ogrci, strune, gosenice sovk …). Kot škodljivca naših vrtnin pa ga pojmujemo predvsem, zaradi tega ker, ko pride na vrt, rad poškoduje rastlinske korenine, poje pa tudi deževnike, ki pa so v tleh koristni. Deževnikom pravzaprav pregrizne trebušnjačo s čimer jih naredi negibne, a žive. Take jih pušča v svojih rovih kot rezervno hrano.
Pikapolonica
Odrasla pikapolonica na dan uniči na stotine listnih uši. Ličinke pikapolonice so pa še posebej »požrešne«, saj pojedo tudi 400 listnih uši na dan.
Poleg ptičev, krtov, pikapolonic so zelo koristni tudi ježi, žabe in krastače, ki prav tako uničijo veliko škodljivcev, predvsem polžev in črvov kot tudi nekaterih insektov. Poznamo pa še nekaj manjših žuželk, ki so ravno tako koristne v našem vrtu to so muhe trepetavke, tančičarice, najezdniki in strigalice. Večinoma se prehranjujejo z listnimi ušmi.
Damjana Benec, univ. dipl. inž. agr.,
Uporabljeni viri so dostopni pri avtorju članka.
Rastline zaščitimo z naravnimi pripravki Valentin EKO
Pri vzgoji zelenjave ter sadnih in okrasnih rastlin se lahko srečujemo s škodljivci, ki ogrozijo naš pridelek. Pri njihovem zatiranju uporabljajmo naravne pripravke, ki nimajo čakalne dobe, kar pomeni, da takoj po njihovi uporabi rastline lahko uživamo brez skrbi za svoje zdravje.
Med pogoste škodljivce pri naravnem vrtnarjenju sodijo listne uši, pršice, kapar, tripsi in rastlinjakov ščitkar.
Listne uši so nevarne, ker rastlinam odvzemajo hranila. Običajno se naselijo na spodnji strani listov ali na mladih poganjkih, kjer začno sesati njihova hranila. Posledično se listi prično zvijati in sušiti, plodovi pa nehajo razvijati. Dodatno nevšečnost povzročajo tudi njihovi izločki. Le-ti vsebujejo sladkor, s katerim privabljajo mravlje in glivo, ki povzroča črno sajavost. Listne uši prenašajo tudi virusne bolezni.
Napada listnih uši se ubranite z uravnoteženo prehrano rastlin, ugodnim rastiščem in mešanim posevkom. Pri tem še posebej natančno upoštevajte navodila za gnojenje, saj so pregnojene rastline veliko bolj občutljive za napad.
V kolikor so se listne uši že pojavile, odtrgajte okužene poganjke, ob večjem napadu pa rastline poškropite z Valentin insekticidom iz naravnega piretrina, nato rastline opazujte in po enem tednu škropljenje ponovite.
Pršicam najbolj teknejo rastni vršički, mladi poganjki in mladi listi. Njihov priljubljen način je, da liste na spodnji strani izsesajo, zaradi česar se rast mladih poganjkov zmanjša ali popolnoma prekine, zakrnijo in se izsušijo.
Pršice se izraziteje razvijajo v sušnem obdobju in v suhih prostorih, njihov napad pa boste najlažje prepoznali po zvitih in potemnelih listih ali pegastih in nepravilno razvitih cvetovih.
Če se želite izogniti napadu pršic, redno skrbite za vlago, poškodovane poganjke potrgajte in rastline ob močnem napadu poškropite z Valentin insekticidom iz maščobnih kislin. Ker deluje le na odrasle pršice, morate po tednu dni rastline ponovno poškropiti.
Kapar najraje sesa liste in stebla vrtnin, sobnih in okrasnih rastlin ter sadnega drevja. Ob močnem napadu lahko prekrije celo steblo. Napad kaparja boste najhitreje prepoznali po odraslih kaparjih, ki so značilno prekriti z belim, rumenim ali rjavim hitinastim ali voščenim ščitkom. Če jih ne vidite, vam bo največ povedal svetleč videz napadenih listov – to so kaparjevi izločki, ki podobno kot pri listnih ušeh vsebujejo sladkor, s katerim privabljajo tudi mravlje.
Kaj lahko storite? Kaparju morate preprečiti dostop zraka, zato rastline temeljito poškropite z Valentin insekticidom iz ogrščičnega olja. Pri malo napadenih rastlinah lahko tudi namočite vato v raztopino mila in z njo odstranite kaparje.
Rastlinjakov ščitkar povzroči največ škode na vrtninah (paradižnik, kumare, jajčevec…) ter okrasnih in balkonskih rastlinah (fuksije, hibiskus, ciklame, begonije…).
Najlažje ga boste spoznali po belih krilcih, prekritih z belim voskom. Rastlin se loti pri listih, ki jih sesa na spodnji strani, in tako povzroča zakrnelost vrtnin in plodov. Pri tem prenaša rastlinske viruse in izloča medeno roso, na katero se naselijo gljivice, ki povzročajo sajavost rastlin.
V izogib tovrstnim težavam bodite pozorni pri nakupu rastlin in kupujte le zdrave rastline, redno skrbite za rastlinsko higieno ter sproti odstranite in uničite okužene rastline. Ob močnem napadu rastline poškropite z Valentin insekticidom iz naravnega piretrina ali Valentin insekticidom iz mašobnih kislin.
Insekticid iz naravnega piretrina
Odličen za zatiranje listnih uši, ameriškega škržata in rastlinjakovega ščitkarja na vrtninah.
Insekticid iz maščobnih kislin uporabljajte za zatiranje listnih uši, pršic, tripsov in rastlinjakovega ščitkarja na vrtninah, sadnem drevju in okrasnih rastlinah.
Insekticid iz ogrščičnega olja je namenjen zatiranju kaparjev, listnih uši ter pršic na sadnem drevju in olesenelih rastlinah v času mirovanja ali tekom vegetacije. Učinkovito zaščiti okrasne rastline v naravi in zaprtih prostorih.
Valentin Eko bele plošče so lepljive bele plošče za mehanični ulov sadne grizlice. Plošče obesite na jablane in slive ter na ta način mehanično lovite škodljive insekte.