Leča, stročnica z domačega vrta

Tudi lečo lahko pridelamo na domačem vrtu brez večjih težav. Edina težava je lahko plevel, saj se leča ne razraste in ne pokrije površine tal. Pleveli jo celo ogrožajo, saj so ji konkurenti za hranila in svetlobo. Vendar naj nas to ne odvrne od setve leče, saj bo dvakratno pletje verjetno dovolj.

Iz lečinih zrn lahko pripravljamo kremne in zelenjavne juhe, jemo v solati ali kot prikuho raznim jedem. Poleg soje in fižola je tudi leča zelo pomemben vir beljakovin. Razlikujemo drobnozrnato (črna in rdeča zrnca) in debelozrnato lečo (zelena zrnca). Leča zraste 25 do 50 cm visoko. Steblo je poraslo s kratkimi dlačicami, ki so zelene ali vijoličaste barve. Cvetovi so lepe bele barve z vijoličnimi žilami. Strok je kratek in skriva 1 do 3 semena. Nedvomno je to zelo zanimiva rastlina, ki jo boste z veseljem opazovali pri rasti in oblikovanju strokov.

Kakšna tla so primerna za uspevanje leče?

Leča je zelo skromna rastlina, saj nam v slabših tleh daje večje pridelke kot bi jih recimo pridelali z grahom. Sejemo jo v lahka do srednje težka tla. Na zelo težkih, ilovnatih tleh, ne uspeva najbolje, saj se korenine ne razvijajo. Tla morajo biti dobro odcedna, saj leča slabo prenaša stoječo vodo. V stoječi vodi namreč hitro propade.

Setev leče

Leča tudi ne prenaša nizkih spomladanskih temperatur, pri -6°C rastlina že propade. Sejemo jo konec aprila oziroma v začetku maja, takrat kot fižol. Če v jeseni nismo gnojili s hlevskim gnojem tudi sedaj tega ne storimo, saj leča ne prenaša neposredno gnojenih tal. Tla pred setvijo prerahljamo. Sejemo v vrste, med njimi naj bo vsaj 20 cm razmaka, med semeni v vrsti pa okrog 10 cm. Seme zagrebemo v zemljo, tako, da  bo 2 cm pod površjem. Od setve do pobiranja pridelka nas loči približno 100 dni.

Leča uspeva, kjer je veliko svetlobe, zato jo sejemo na sončnih legah in v čistem posevku. Torej, med vrstama leče ne sejemo drugih rastlina. Pazimo tudi, da poleg leče ne sejemo ali sadimo višjih rastlin, ki bi  jo utegnile senčiti. Na isto gredico jo sejemo šele čez štiri leta, saj sama sebe ne prenaša. Tudi drugih stročnic ne prenaša, tako da je ne sejemo na gredico, kjer je prejšnje leto rasla katera izmed stročnic. Priporočljivo jo je sejati na gredico, kjer smo prejšnje leto imeli katero izmed pokrivnih rastlin.
Posevek je potrebno redno okopavati, da je plevel ne preraste . Zalivanje navadno ni potrebno, saj je leča prilagojena sušnim razmeram.  Ko spodnji stroki porjavijo ali rastlina izgubi vse listje je leča zrela.

Ko poberemo stroke leče je na to gredico najprimerneje sejati  pokrivne rastline, na primer facelijo. Zrnje leče se veliko bolje ohrani kar v stroku, zato ga luščimo sproti, kolikor ga potrebujemo. Stroke z zrnjem hranimo v hladnem, suhem in temnem prostoru.

Damjana Benec, univ.dipl.ing. agr.

Znižajte holesterol s fižolom

Škodljivega holesterola (LDL), je priporočjivo imeti v krvi čim manj, t.i. dobrega holesterola (HDL) pa čim več, saj tako znižamo tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja.

S fižolom proti holesterolu

Profesor Medicine iz univerze Kentucky pravi, da lahko 170g kuhanega fižola na dan zniša nevarni holesterol za okoli 20 %. Rezultati, ki jih Dr. James Anderson omenja, se začnejo kazati po približno 3 tednih ob rednem uživanju fižola, enako učinkovite pa so vse vrste fižolov, leča, čičerika, soja …

Tudi oves je dober

Raziskovalni iz Nizozemske pa so odkrili, da ima tudi oves protiholesterolne učinke. Za dobre učinke niso potrebne zelo velike količne ovsa. Priporočajo skodelico ovsenih otrobov ali večjo skodelo ovsene kaše na dan. Pri testiranju se je oves pri ljudeh znižal holesterol celo za toliko, da so lahko prenehali zdravljenje z močnimi zdravili za zniževanje holesterola

Vsestranski česen

Raziskave po svetu so dokazale, da holesterol znižujejo tudi česen in njegovi pripravki. Trije stroki na dan znižajo raven holesterola v krvi za okoli 10 do 15 %. Enako učinkovit naj bi bil tako surov kot tudi kuhan česen.

Čebula za HDL

HDL holesterol učinkovito zvišuje tudi uživanje surove čebule. Pol surove čebule oziroma čebulnega soka, zviša HDL za povprečno 30 odstotkov pri večini ljudi z boleznimi srca in s težavami s holesterolom.

S hrano proti ožanju krvnih žil

Holesterol je rumena, voskasta maščobna snov v krvi, ki povzroča, da arterije postajajo odlagališče bioloških odpadkov. Ti potem ožijo krvne žile in premoščajo prepad, ki vas loči od bolezni srca. Poznamo dve vrsti holesterola, in sicer LDL (low-density lipoprotein) in HDL (high-density lipoprotein). HDL holesterol veže molekule LDL in jih odnaša v jetra, kjer se uničijo.

Znanstveniki po svetu se že leta trudijo dokazati teorijo, ki obeta, da bo holesterol mogoče skoraj popolnoma uravnavati s hrano. Tega si še pred nekaj leti ni bilo mogoče niti zamišljati. Teorija, ki so jo postavili dr. Steinberg in drugi, opisuje, kako se zamašijo arterije. Posebne oblike kisika, znane kot prosti radikali, se v krvi srečujejo z maščobnimi molekulami LDL holesterola in jih oksidirajo. LDL postane žarek, podobno kot maslo, ki ni spravljeno v hladilniku. V takem stanju ga hitro pogoltnejo celice, imenovane makrofagi. Ko so makrofagi nabiti z maščobnimi kroglicami, se razrastejo v usodne maščobne celice.

Če želite znižati holesterol, jejte fižol …

Dr. James Anderson z University of Kentucky College of Medicine pravi, da 170 gramov kuhanega fižola na dan zniža škodljivi holesterol za približno 20 odstotkov! Rezultati se pokažejo v približno treh tednih. Učinkovite so vse vrste fižola, temni, svetli, leča, čičerika, posušena soja, pa tudi konzervirani fižol.
Nizozemski znanstveniki so odkrili tudi protiholesterolni učinek ovsa. O tem poroča dr. Michael C. Davidson, asistent na kardiologiji v Rush-Presbyterian-St. Luke’s Medical Center v Chicagu. Za tak učinek niso potrebne velike količine ovsa. “Srednje velika skodela kuhanih ovsenih otrobov ali velika skodela ovsene kaše povsem zadošča,” je v nedavni študiji navedel dr. Davidson. Najbolj zgovorno je to, da se je holesterol znižal celo za toliko, da je ena tretjina pacientov lahko opustila močna zdravila za zniževanje holesterola.

Dvajset objavljenih raziskav dokazuje tudi, da raven holesterola znižujejo sveži česen in nekateri česnovi pripravki. Po dr. Robertu Linu, ki je predsedoval mednarodni konferenci o zdravilnih učinkih česna, lahko trije stroki česna na dan znižajo količino holesterola v krvi za povprečno 10 odstotkov, pri nekaterih ljudeh pa tudi za 15 odstotkov. Prav nič ni pomembno, ali je česen kuhan ali surov, na oba načina je enako učinkovit.

HDL holesterol učinkovito zvišuje tudi uživanje surove čebule. Pol surove čebule oziroma čebulnega soka, zviša HDL za povprečno 30 odstotkov pri večini ljudi z boleznimi srca in s težavami s holesterolom.

Univerzalnost olivnega olja

Težko je dovolj poudariti, kako zelo je olivno olje koristno za arterije in uravnavanje holesterola. Njegovo učinkovanje je trojno. Najprej znižuje škodljivi LDL holesterol in nekoliko zvišuje ali ohranja količino HDL holesterola. Tako izboljšuje razmerje med njima, kar je za srce zelo pomembno. V nasprotju s tem pa rastlinska olja – koruzno, sojino, sončnično ali olje oljne repice – znižujejo tako koristni HDL kot tudi škodljivi LDL holesterol.

V neki temeljni študiji je bilo celo ugotovljeno, da je olivno olje celo boljša rešitev od standardno priporočane protiholesterolne maščobne diete. Kadar ljudje pojedo 41 odstotkov kalorij z maščobami, večino z olivnim oljem, se LDL holesterol zniža bolj kot ob dieti s polovično količino kalorij iz maščob. Poleg tega se koristni HDL ob dieti z olivnim oljem zviša, ob dieti z malo maščobami pa zniža. To seveda ne pomeni, da morate olivno olje lokati, pomeni pa, da takrat, ko si zaželite zabeljene hrane, sezite raje po olivnem olju, saj gre za nenasičeno maščobo, ki preprečuje mašenje arterij.

Oče bolezni je lahko karkoli, slaba prehrana pa ji je vedno mati. (Kitajski pregovor)

Mandlji in orehi

Glede na to, da je holesterol danes skoraj največja tegoba zahodnega sveta, je dobro vedeti, kako ga lahko z nekaterimi preprostimi prehrambenimi ukrepi učinkovito znižamo.
Kako lahko z orehi uravnavamo holesterol? Mar niso bogati z maščobami? Da, toda predvsem z nenasičenimi maščobami, za katere je znano, da znižujejo škodljivi holesterol, ker mu preprečujejo oksidacijo. Dr. Gene Spiller je moške in ženske, ki so imeli precej visok holesterol v krvi, povprečno okrog 6,24 mmola, pripravil do tega, da so vsak dan pojedli 100 gramov mandljev, kar je trajalo od treh do devetih tednov. Drugi testiranci so uživali enako količino maščob s sirom ali z olivnim oljem. Rezultat: povprečna vrednost holesterola pri jedcih mandljev se je v primerjavi z jedci sira zmanjšala za 10 do 15 odstotkov. Mandlji so učinkovali enako dobro kot olivno olje!

Presenetljiv je tudi podatek, da količino holesterola v krvi zanesljivo znižuje uživanje avokada. Avokado vsebuje velike koncentracije maščob, ki uravnavajo holesterol, tako kot mandlji in olivno olje. Holesterol pa lahko uravnavamo tudi z jagodami, kjer pomembno vlogo igrata vitamina C in E. Oba vitamina učinkovito preprečujeta spreminjanje LDL holesterola, zaradi katerega so ogrožene arterije. Moški in ženske, ki so zaužili po 180 miligramov vitamina C na dan (toliko ga je v 140 gramih jagod in v 115 gramih brokolija), so imeli za 11 odstotkov višji HDL holesterol od tistih, ki so zaužili le tretjino te količine. Neka teorija pravi, da vitamin C zavaruje LDL holesterol pred prostimi radikali.

Jabolka in druge jedi z veliko vsebnostjo topnih vlaknin, ki se imenujejo pektin, prav tako pomagajo zniževati nivo holesterola. Francoski raziskovalci so opazovali skupino zdravih moških in žensk srednjih let, ki so ob svoji običajni prehrani pojedli še dve ali tri jabolka na dan. Pri 80 odstotkih se je holesterol znižal, pri polovici celo za več kot 10 odstotkov. Tudi količina koristnega HDL holesterola se je povečala. Zanimivo je, da so bila jabolka bolj učinkovita pri ženskah.

Filtrirajte kavo!

Če pijete filtrirano kavo, si ravni holesterola ne boste povečali, ekspres kava pa holesterol zelo zvišuje. Vzrok je verjetno to, da snov, ki zvišuje holesterol, ostane v papirnatem filtru. Na ta način v Združenih državah Amerike danes pripravijo okoli 75 odstotkov kave.
Uganko so razrešili nizozemski raziskovalci. Iz evropske ekspres kave so izločili maščobno substanco, imenovano lipidni faktor. Prostovoljci, ki so jedli ta “kavni lipidni faktor”, so si holesterol v šestih tednih zvišali v povprečju za 23 odstotkov, od 4,68 mmola na 5,72 mmola! Skoraj pri vseh je narasel škodljivi LDL holesterol.

Dobro je tudi znano, da malo piva, vina ali žganja poveča koristni HDL holesterol. Neka raziskava v Veliki Britaniji dokazuje, da kozarček ali dva vina, piva ali kake mešane pijače na dan zviša HDL za povprečno 7 odstotkov. Nedavna raziskava na Oregon Health Sciences University je dokazala, da imajo ženske, ki si privoščijo štiri do trideset kozarčkov alkoholne pijače na mesec, višji HDL kot tiste, ki si pijačo privoščijo manj kot štirikrat.

Ali je lahko nevaren tudi prenizek holesterol?

Raziskovalci si to vprašanje zastavljajo vedno pogosteje in zdi se, da bi bil odgovor lahko pritrdilen. Zelo nizka raven holesterola, na primer pod 4,16 mmola, je lahko nevarna. V neki raziskavi, v kateri je sodelovalo 350.000 zdravih moških srednjih let, so dr. James Neaton in njegovi sodelavci na University of Minnesota ugotovili, da je bila raven holesterola pri 6 odstotkih preiskovanih moških zelo nizka, bolezni srca pa med njimi tako rekoč ni bilo. Vendar pa so imeli možje z nizkim holesterolom drugačne težave: dvakrat bolj so bili izpostavljeni kapi zaradi krvavitve, smrti zaradi kroničnih obstruktivnih pljučnih bolezni in samomora, trikrat večja je bila nevarnost, da zbolijo za rakom na jetrih. Raziskave povezujejo nizek holesterol tudi z rakom debelega črevesa in poškodbami jeter.

Obstajajo tudi novi dokazi o tem, da nizek holesterol povzroča depresijo, vsaj pri starejših moških. Raziskava, ki jo je vodila dr. Elisabeth L. Barret-Connor z University of California v San Diegu, je pokazala, da je bilo približno 16 odstotkov moških, starih 70 let ali več, ki so imeli zelo nizko raven holesterola, rahlo ali hudo depresivnih. Dr. Barret-Connorjeva lahko zgolj sklepa, da nizek holesterol znižuje koncentracije serotonina v možganih, to pa vodi v vedno hujšo depresijo in agresivnost.