Vpliv kuhane hrane na imunski sistem

Kuhana hrana slabi naš imunski sistem. Mnogo ljudi meni, da je kuhanje potrebno, da se hrana znebi bakterij in je lažje prebavljiva. Res je, da je nekaj zelenjave, ki je surova težko prebavljiva (recimo brokoli), ampak mnogo je s kuhanjem ni nič lažje prebavljive.

Količino toksičnih tujkov v hrani je možno posredno meriti s pomočjo števila levkocitov v krvi. Če se njihovo število po užitju neke hrane zelo poveča (digestivna levkocitoza), pomeni, da je bilo v hrani veliko tujkov oz. toksičnih snovi, ki naj bi jih levkociti nevtralizirali. Sredi 20. stoletja je dr. Paul Kouchakoff ugotovil, da nastane digestivna levkocitoza le po obrokih toplotno obdelane hrane, pri surovih živilih pa ne. Presna, toplotno neobdelana hrana, kot sta na primer surovo sadje in zelenjava, je tako s tega vidika bolj po meri človeka, bolj v skladu z njegovo naravo kot kuhana, pečena ali kako drugače toplotno obdelana.

Zelo preprosto lahko zmanjšamo ta učinek. Če imate na krožniku kuhano hrano, ji morate obvezno dodati nekaj surovega. Najbolje je, da izločite čim več prekuhane in spremenjene hrane iz vaših obrokov. To vključuje tudi mleko, pasterizirano in homogenizirano, sladkor in belo moko. Če se navadite in jeste obroke z veliko količino solate ali koščki zelenjave, bo obvarovalo vaš imunski sistem pred mnogimi poškodbami. Če vsaj vključite surovo zelenjavo skupaj s kuhano hrano, potem daste svojemu telesu dobro priložnost. Kuhanje vzame hrani antioksidante in zmanjša število vitaminov. Mnogi ne morete popolnoma opustiti kuhane hrane. Ampak če samo dodate nekaj surove hrane v vaše obroke, ne boste škodili več svojemu telesu.

Zmanjšate kuhano hrano in jo nadomestite s surovo. Dajte možnost telesu, da se samo zdravi. Jejte pravo hrano in imeli boste zdravo telo in misli!

vir: altermed.org

Kaj je zdrava prehrana?

Je sadje za večerjo dobra izbira? Naj pijemo med kosilom? Kako naj se zdravo prehranjujemo? Kaj je res zdrava prehrana? Na ta vprašanja ni enostavnega odgovora. Ljudje smo si med seboj različni, imamo različne prehranske potrebe in zato vsakemu ustreza nekaj drugega. Načeloma pa lahko zdravo prehrano za večino izmed nas strnemo v nekaj osnovnih načel. Poglejmo si jih podrobneje.

Število obrokov

Na dan je priporočljivo zaužiti vsaj tri obroke, še bolje pet. Telo potrebuje nenehen dotok energije, predvsem glukoze. V telesu obstajajo mehanizmi pretvorbe rezervnih molekul v glukozo, vendar moramo tudi te zaloge neprestano polniti, sicer se skladišče kmalu izprazni. Glavni porabnik glukoze so prav možgani in celoten živčni sistem. Pomanjkanje glukoze opazimo v slabši zbranosti,  utrujenosti, mišični oslabelosti, itd. Več manjših obrokov preko dne zato zagotavlja najboljšo učinkovitost organizma in ohranja zdravje.

Uravnoteženi obroki

Pogosto omenjamo, da morajo biti obroki uravnoteženi, polnovredni, a kaj to preprosto pomeni?
Če razumemo naš organizem kot tovarno, ki izdeluje izdelke in za to potrebuje surovine, potem vemo, da moramo v obrokih poskrbeti za te osnovne surovine. Če v svoji prehrani izločamo določen živila (zaradi alergij, izbirčnosti pri otrocih ali pripravljamo vedno ene in iste jedi iz enakih sestavin), potem se kmalu pokaže pomanjkanje „surovin“ in zato delovanje organizma ni najboljše. Morda se celo ustavi. Pomanjkanja hranil so najbolj vidna na koži, laseh in delovni vnemi, ki jo premoremo. Če pomanjkanja prepoznamo in ukrepamo, lahko vplivamo na boljše delovanje celotnega človekovega ustroja.
Osnovna hranila, ki jih potrebujemo, so številna: esencialne aminokisline, esencialne maščobne kisline, glukoza, vitamini, minerali, antioksidanti in voda. Vse to dobimo s pestrim izborom živil, pri čemer jih izbiramo glede na sezono, čim manj ali nič predelana in če je le mogoče ekološko (naravno) pridelana.

Barve

Pri sestavljanju jedilnikov in obrokov se je vredno potruditi za mavrico barv. Z barvami postanejo obroki privlačnejši in hranilno bogatejši. Raznolikost barv dosežemo s pisanim sadjem in zelenjavo.
Barvila teh živil so namreč vir hranilnih snovi, predvsem antioksidantov, ki jih v današnjem svetu vedno bolj potrebujemo in so ključna pri ohranjanju trdnega zdravja. Pri presnovnih procesih se namreč tvorijo škodljivi prosti radikali, njihovo delovanje pa prekinemo z antioksidanti iz hrane. Zmotno je razmišljanje, da antioksidante potrebujemo le odrasli. Presnova otrok je veliko hitrejša od presnove odraslega, kar zlahka opazimo sami, ko se praska pri otroku zaceli kar čez noč, pri nas pa lahko traja več dni.

Priprava obrokov

Omenjena pestrost živil nam včasih povzroča nemalo težav, ko smo pred odločitvijo, kaj skuhati. Lačni smo, odpiramo hladilnik in premetavamo korenček, smetano, puranji file in v omari testenine. Nato vedno znova pripravljamo preizkušene jedi in smo prepričani v zadovoljstvo družinskih članov.

Vendar kanček novosti ali drugačnosti ne moti. Zakaj ne bi običajne lazanje pripravili še s porom ter mesnih kroglic v paradižnikovi omaki z naribanim korenjem in bučkami. Zakaj se ne bi poigrali pri pripravi rižote, pice ali omake za testenine? Četudi tako običajna jed, je lahko vsak dan drugačna, sezonska. Izgovor, da otroci česa drugačnega ne bodo pojedli, je povsem nesmiseln. Otrok bo jedel tisto hrano, ki mu je poznana, s katero se je že srečal in jo je videl že večkrat. Morda prvič artičok ne bo pojedel, a po nekaj ponudbah se bo le opogumil in poskusil. Enako je z vsemi ostalimi živili, jedmi in celo začimbami. Najbolje je, če je navajanje na nove okuse postopno in pogosto. In še nekaj zagotovo velja. Če se je otrok v svojem otroštvu seznanil z mnogimi okusi, jih bo z veseljem preizkušal tudi v mladostništvu. Tako preprečimo mnoge motnje hranjenja, ki se takrat pojavijo in so lahko vir težav s šolskim uspehom.

Voda

K zdravemu prehranjevanju prištevamo tudi pitje dovolj vode, saj je ta osnovni medij za prenos hranilnih snovi do celic. Poleti, ko je vroče, žejo navadno občutimo, v ostalih letnih časih le redkokdo. Najhuje je, da na tekočino pozabljamo med delom, ko smo v stiski s časom. Priporočilo, da naj bi vsak odrasel preko dne v prijetnih temperaturah okolja in zmernem naporu popil 8 kozarcev tekočine, velja upoštevati. V primeru večjega napora, v vetrovnem (tudi pozimi!) ali vročem dnevu so potrebe po vodi precej povečane.

Čas za obrok

Nenazadnje, si utrgamo dovolj časa za zajtrk, kosilo, malico ali večerjo? In takrat, ko končno sedemo za mizo k skupnemu obroku, nekdo polije sok, naslednji je zaspan, ta ne bo jedel omake, ajdove kaše ne pozna in je zato „fuj, blek“, in med vsem tem hlastamo za grižljaji. Pravijo, da je potrebno vsak grižljaj 30 krat prežvečiti. Za začetek poskusimo z vsaj 10 krat. Zagotovo bodo z uživanjem bolj zdrave prehrane tudi presežni kilogrami odšli, kot bi mignil.

Mojca Koman, univ.dipl.inž.živ.tehn.

Quiche z lisičkami

Quiche je neke vrste pogača, nekateri mu pravijo tudi ‘Francoska pica’, katere nadev lahko pripravimo iz različnih vrst zelenjave, sirov in gob … Kot pri pici, izbiramo nadev po svojem okusu. Tokrat smo izbrskali recept za quiche z lisičkami, ki je lahko prav okusno kosilo, še posebej če so lisčke sveže nabrane iz gozda.

Testo:
250 g moke,
100 g margarine,
1 rumenjak, žlička soli,
2 – 4 žlice vode

Nadev:
2 žlici olivnega olja,
1 čebula,
malo česna v prahu,
600 g lisičk,
2 žlici sesekljanega peteršilja,
1 vejica timijana,
sol, poper

Preliv:
3 jajca,
100 g kisle smetane,
sol

Pečico segrejemo na 200 0C. Testo zgnetemo  in ga razvaljamo ter z njim obložimo dno in rob nižjega okroglega modela oz. pekača. Testo pečemo v pečici 15 minut, toliko, da se nekoliko zapeče, vendar ne povsem, toliko da pa dobi skorjo.

Lisičke očistimo in narežemo na lističe. Čebulo sesekljamo in jo popečemo na olivnem olju. Dodamo lističe lisičk in jih na hitro prepražimo. Začinimo s česnom v prahu, soljo in sveže mletim poprom. Lisičke razporedimo po testu. Potresemo še s peteršiljem in nekaj timijanovi lističi. Jajca razžvrkljamo s soljo in kislo smetano ter z mešanico prelijemo testo.

Pečemo na srednji višini še 25 – 30 minut, da se zlato zapeče.

Nadevane bučke

V dobrih 15 minutah lahko pripravimo okusne nadevane bučke za kosilo.

Za 2 do 4 osebe potrebujemo:

• 8 bučk srednje velikosti
• 1 velika sesekljana čebula
• 1 sesekljana zelena paprika
• 3 sesekljani paradižniki,
• 1 žlička sesekljanega peteršilja
• 1 strok česna
• rdečelistna solata
• 4 do 6 žlic polivke

Polivka:

• 6 žlic jabolčnega kisa ali limoninega soka
• 4 žlice vode
• dišavnice
• laneno olje

Cele bučke kuhanjte 5 minut na zelo majhnem ognju, da se nekoliko zmehčajo. Odrežite jim konce in jih prepolovite po dolžini. Z žlico izdolbite osrednji del s semeni in ga sesekljajte. Polovico polivke vlijte v izdolbene bučke in dodajte malo sesekljane čebule. Bučke naj se marinirajo, medtem pa pripravite nadev. Sesekljani sredici bučk dodajte preostalo čebulo, sesekljano papriko, paradižnik in peteršilj ter strt česen. Primešajte preostalo polovico polivke in z dobljeno maso nadevajte bučke. Postrezite jih na listih rdečelistne solate.

Nadev lahko seveda prilagajate tudi vašemu okusu, saj pri bučkah lahko kombinirate veliko stvari.

Šparglji in recepti za šparglje

Šparglji so med prvimi vrstami pomladne zelenjave. Njihova sezona se začne z marcem in traja vse do sredine junija, vrhunec pa doseže okoli prvomajskih praznikov. Če dobro opazujemo na sprehodu v gozdu, lahko naberemo vsaj šopek ali dva mladih poganjkov divjih špargljev, vendar pazite na trnje, saj radi rastejo okoli robid. Najlažje jih boste našli med grmovjem, po obronkih gozdov, pod daljnovodi, ki vodijo skozi gozdove, ter po nekdanjih požarišcih, največ možnosti pa boste imeli v primorskih gozdovih. Šparglje lahko tudi sami pridelate ali pa kupite na tržnici.

Razlika med belimi in zelenimi šparglji je samo v načinu vzgoje. Bele šparglje namreč prekrijejo s črno folijo zato, da rastejo brez sonca in tako ne proizvajajo klorofila – zelene barve. Sicer so šparglji znani kot izjemno zdravo živilo, ki naj bi izmed ostalega pomagalo tudi pri številnih tegobah in dokazano izboljševalo spolno moč pri moških. To vedenje je znano že nekaj tisoč let, saj so že stari Rimljani šparglje cenili in jemali kot aristokratsko jed. Že tedaj so tudi špargljem pripisali zdravilne moči pri ledvičnih obolenjih, veljali pa so tudi za odličen naraven afrodiziak. Znani so kot odličen diuretik, zaradi česar se priporočajo tudi pri povišani temperaturi in za odvajanje vode iz telesa. Iz špargljev so pričeli celo izdelovati pripravke za odvajanje urina z malce močnejšim učinkom, katere lahko kupite marsikje po lekarnah v Evropi. Ste vedeli, da je uporabna tudi sama korenina šparglja? Kuhana v vinu je namreč odlično sredstvo proti zobobolu.

Glavna sestavina oziroma učinkovina v špargljih, ki jim daje vse omenjene zdravilne lastnosti je aspargin, ki se nahaja samo v rastlinskih kalčkih. Več aspargina vsebujejo beli šparglji. Obstajajo še zeleni šparglji. Vsak zdrav človek lahko dnevno zaužije ogromno količino špargljev brez strahu, da bi zaužito kakorkoli slabo vplivalo na njegovo zdravje. Omejeno uživanje te rastline pa je priporočljivo samo za tiste osebe s povečano sečno kislino ter ljudi, ki so nagnjeni k nastajanju ledvičnih kamnov.  Zakaj? Zato, ker lahko večje količine špargljev povzročijo napad gihta. Giht ali morda bolj poznan pod imenom putika je bolezen, za katero je značilno boleče vnetje sklepov. Gre za vrsto presnovne bolezni – motnja v presnovi beljakovin. Šparglji poleg so med ostalim tudi bogat vir rutina, kateri krepi stene krvnih žil in kapilar. Poleg tega pa vsebujejo tudi glutation – sestavina, ki je pomembna v boju organizma proti raku. Šparglji so zelo priporočljivi in tudi zaželen del jedilnika zaradi tega, saj vsebujejo veliko vitaminov in mineralov. Izredno so bogati s kalijem, fosforjem, železom, bakrom, cinkom in jodom, vsebujejo folno kislino in ogromno vitamina C. Vendar pa se tudi tu ne konča njihova zdravilna moč, saj so tudi bogat vir flavonoidov, kar pomeni, da pripomorejo k znižanju krvnega tlaka in holesterola.

Šparglje za nadaljnjo obdelavo pripravimo tako, da jih posamično vzamemo v roko in jih zacnemo lomiti v smeri od vršička navzdol proti spodnjemu delu. Tako dobimo krajše kose. Od mesta, kjer se steblo noče več krhko odlomiti, in se le upogne, lomljenje zakljucimo in ostali del stebla zavržemo. Ne lomite več špargljev naenkrat ali jih režite z nožem, saj boste tako prenesli v jedi trde neužitne delce, ki bodo pokvarili ves trud in užitek ob hrani.

Recept: Praženi šparglji

Potrebujemo:

• 2 šopka divjih špargljev,
• 2 žlici olivnega olja,
• 1 večja čebula ali 1 šopek mlade čebule,
• 150 g prekajene mesnate slanine (najbolje pancete),
• sol,
• sveže mlet poper

Čebulo na drobno sesekljamo in jo prepražimo na olivnem olju. Nato v ponev dodamo na drobne kocke slanine in košcke prej nalomljenih špargljev. Pražimo in mešamo, dokler se šparglji ne omehčajo, kar ponavadi traja od 10 do 15 minut. Mešanico posolimo in popramo. Če ugotovite, da imate špargljev, jim pred zaključkom praženja dodajte poljubno število jajc. Jed ponudimo s svežim kruhom in kozarcem primorskega vina.

Recept: Špargljeva juha

Potrebujemo:

• 1,5 kg zelenih špargljev,
• sol,
• ščep sladkorja,
• noževa konica belega popra,
• 1 žlica jedilnega škroba,
• 100 g kisle smetane,
• 2 žlici drobno narezanega kopra,
• četrt litra zelenjavne juhe

Vršičke špargljev, dolge približno 5 centimetrov odrežemo in spravimo. Preostale šparglje nalomimo na majhne koščke in jih skupaj s soljo in sladkorjem damo lonec. Vse skupaj prelijemo z vodo, toliko, da so šparglji pokriti in jih nato pokrite kuhamo 15 minut. Prej pripravljeno zelenjavno juho zavremo, ji dodamo špargljeve vršičke in jih 8 minut pokrite kuhamo. Koščke špargljev skupaj z vodo, v kateri smo jih skuhali sesekljamo v mešalniku. Špargljeve vršičke odcedimo, zelenjavno juho pa prilijemo prej narejeni špargljevi kaši. Juho po potrebi posolimo in popopramo. Juho zgostimo z jedilnim škrobom, ki ga prej z mešamo z malo mrzle vode ter ji dodamo kislo smetano. Na koncu špargljeve vršičke damo v juho in vse skupaj še enkrat hitro segrejemo. Preden juho ponudimo, jo potresemo z narezanim koprom.

Kuhajte hrano, ne kuhinje

Ko je zunaj vroče prihranite električno energijo in se počutite udobneje s temi preprostimi nasveti:
Če pripravljate obrok, zunaj pa pripeka vročina imejte kuhinjska vrata zaprta. Prav tako omejite količino časa, ko imate pečico in ostale aparate, ki oddajajo toploto, odprte. Priporočljivo je tudi, da pečenje prihranite za bolj hladne ure – na primer zjutraj ali zvečer.

Vsakič, ko odprete pečico izgubite nekaj stopinj, kar pomeni, da je potrebna dodatna energija, da pečico ponovno segrejete, hkrati pa se je vroč zrak sprostil tudi v prostore. Statistike namreč kažejo, da se za ogretje pečice porabi 94 % energije, medtem ko se za kuhanje porabi le 6 % energije.

Vsi vemo, da je sklanjanje nad štedilnikom v vročih dneh izredno neprijetno. Ne le, da se boste tako vi hitreje utrudili, ampak lahko naredite celotno atmosfero v hiši neprijetno. Zato je bolje, da kosilo pripravite že v naprej ali pa ga prestavite na bolj hladno jutranjo uro.

Gospodinje in prosti čas

Gospodinja je glede prostega časa še v posebno težavnem položaju. Zaposlena je 24 ur na dan, hkrati pa omejena s časovnimi roki, saj kosila ali večerje ne more prestaviti na naslednji dan.

Mati je vedno ‘v službi’. Ne zapusti delovnega mesta ob treh, da bi se vrnila domov, kjer jo čaka kosilo. Dejstvo je, da mati s kuhanjem, pospravljanjem, likanjem, nakupovanjem, vodenjem družinskega proračuna, manjšimi popravili vodi v bistvu majhno podjetje, v katerem je odgovorna za vse.

Zaradi tega se mora še posebej potruditi, če hoče najti zase vsaj malo prostega časa. Rešitev je v pravilnem načrtovanju. Če imate navado reči: “Enkrat ta teden si bom vzela nekaj prostega časa,” dobro veste, da vedno pride kaj vmes. Če pa se odločite za določen dan in uro, ta prosti čas že vnaprej načrtujete, in družina bo vašo odločitev sprejela.

Primer: četrtek je dan, ko imate frizerja. Tudi če ne obiščete frizerja vsak četrtek, naj bo ta dan vaš. Izkoristite ga lahko za obisk prijateljic, brskanje po trgovinah, rekreacijo.