Zdravila iz narave

Obstaja kar nekaj zdravilnih pripravkov iz ljudske medicine, ki jih kljub neštetim alternativam v obliki raznih tablet ljudje uporabljajo še danes. Včasih smo se ljudje najprej zatekli k ljudski medicini, in šele nato k tabletam, zadnja leta pa kaže, da je stvar ravno obratna.

Zdravilni čaj

Čaj rooibos ne vsebuje nobenega kofeina ali kakršnih koli drugih dražil. Zato je kot nalašč za ljudi z občutljivim želodcem, nikakor pa ni primeren za tiste, ki so potrebni poživila. Zaradi svojega pomirjevalnega in sproščujočega delovanja pomaga, kadar nikakor ne morete zaspati, kadar ste napeti ali kadar vas muči glavobol. Imate alergijo? Cvetni in hišni prah, živalske dlake – same neškodljive snovi, ki pa mnoge spravljajo v obup. Zamašen nos ali izcedek iz nosu, srbenje v očeh, žgečkanje v nosu ali grlu ali kožni izpuščaji so zelo neprijetne nadloge. Snovem, ki jih povzročajo, se skoraj ni mogoče izogniti. Rooibos pomaga ublažiti alergične pretirane odzive telesa. Zadovoljive uspehe prinaša zlasti pri pogostih alergijah na živila.

Nizek krvni sladkor

Med simptomi nizkega krvnega sladkorja oziroma hipoglikemije so utrujenost, razdražljivost, glavobol, vrtoglavica, slabost in zbeganost. Simptomi se navadno pojavijo dve ali tri ure po obroku, zlasti če smo jedli sladkor ali prečiščene ogljikove hidrate. Spremembe v prehrani in zelišča ohranjajo stabilno raven krvnega sladkorja in energije. Naš prehrambeni nasvet je, da z jedilnika črtate sladkor, prečiščene ogljikove hidrate in kofein in tako uravnavate krvni sladkor. Pri vsakem obroku uživamo beljakovine in maščobe. Izbiramo zdrave maščobe, ki jih najdemo v oreščkih, avokadu, olivnem olju in ribah. Vsake tri ure si privoščimo manjši obrok, ki vsebuje beljakovine, saj s tem dobimo dovolj energije.

Holesterol znižujemo s česnom

Česen znižuje raven škodljivega holesterola (lipoproteina nizke gostote oziroma LDL) in zvišuje raven zdravega, koristnega holesterola (zaščitnega holesterola oziroma HDL). Že strok česna na dan je navadno dovolj za uravnavanje ravni holesterola, seveda pa velja, da več kot ga pojemo, bolje je.

Limonin sok proti zapeki

Glavni vzrok zapeke so pomanjkanje vlaknin, tekočine in telesne vadbe. Lenemu črevesju najbolj pomaga uživanje polnovrednih žit, zelenjave in sadja, veliko vode in vsakodnevna telovadba. Uživanje odvajal, tudi zeliščnih, naj bo le občasno, da ne oslabimo prebavnega trakta. Blago zapeko lahko odpravimo tako, da zjutraj popijemo kozarec tople vode s sokom pol limone. Če zapeka traja več dni, prehrani dodamo še več vlaknin, na primer lupine indijskega trpotca.

Banane in rožiči

Banane in rožiči vsebujejo veliko pektina, ki učvrsti mehko blato. Banano pretlačimo in jo potresemo z žlico ali dvema rožičeve moke. Včasih zadostuje ena banana, včasih je treba pojesti še eno. To zdravilo je še zlasti dobro za otroke.

Vir: L. Vuković, 1001 zdravilo iz narave, MKZ, 2005

Koprive za zdravje

O njihovi zdravilnosti je znanega že veliko, so zastonj in rastejo za skoraj vsako hišo, še vedno pa se ob koprivah verjetno najprej spomnimo na to, da pekoče ‘kopanje’ v njih odganja revmo. Celo latinsko poimenovanje, Urtica, pomeni ‘skelenje’.

Počasi končno prihaja sezona kopriv! Najboljše za nabiranje in uživanje so namreč spomladi, ko začenjo po obronkih gozda, ob rekah, na njivah in za hišami odganjati mlade rastlinice. Podobno mlade in dobre so koprive tudi jeseni po dežju, rastejo pa seveda tudi poleti, a so takrat bolj trde in cvetoče (pa tudi veliko več druge izbire nam takrat ponuja rastlinski svet).

Nabiranje kopriv

Pri nabiranju ponavadi iščemo veliko koprivo, s prepoznavanjem pa ponavadi ni težav. Ker je včasih vseeno težko ločiti med njo in njeno sorodnico mrtvo koprivo (ki sicer ni strupena, a tudi tako blagodejna za telo ne), si pomagamo z odtrganim steblom. Medtem ko ima mrtva kopriva okroglo, je steblo velike koprive štirioglato. Še bolje se bomo prepričali, če se bomo koprivi pustili speči. Na spodnjem delu podolgovatih listov jajčaste ali srčaste oblike se nahajajo nežne dlačice, ki se zapičijo v kožo in izločijo blag strup. Ta speče in na koži povzroči rdečico in mehurje, sicer pa je povsem neškodljiv.

Nabiramo jih v velikih količinah, za sušenje, kuhanje, solate in pripravo polivk, ali pa ravno toliko, da jih sproti pojemo na sprehodu v gozdu. Najbolj se obnese tehnika, ki jo na svojih delavnicah uči Dario Cortese: vršiček rastline z dvema ali tremi pari listov previdno odtrgamo in liste pogladimo na spodnji strani v smeri vrha. To naredimo nekajkrat in nato koprivo povaljamo med dlanema. Takšna je pripravljena za romanje v usta ali v solato, med ostalo spomladansko rastje, in prav nič ne peče!

Kopriva v prehrani

Koprivo so v prehrani uporabljali že v starem Egiptu, kjer so jo kultivirali v vrtnino, od njih pa so jo za iste namene prevzeli še Grki in Rimljani. O koristnosti uživanja kopriv pišeta že Horacij in Hipokrat, rimski pisec Plinij starejši pa zapiše, da so mlade koprive spomladi najbolj zdrava hrana za telo in ga pred boleznimi varujejo še celo leto.

V prehrani uporabljamo čimbolj mlade vršičke in liste. Najbolj učinkovite in nedotaknjene so surove – v solatah, namazih in polivkah. Prav tako jih surove dodajamo v smoothieje, kjer njihova zdravilna moč pride še posebej do izraza. Lahko jih tudi sočimo, a za to potrebujemo dober polžast sokovnik, takšen sok pa je zelo močan, zato ga pijemo le v manjših količinah, pomešanega s kakšnim drugim sveže iztisnjenim zelenjavnim sokom.

Če smo jih nabrali večje količine, se jih splača tudi posušiti. Posušene zmeljemo v prah in z njim rudninsko obogatimo najrazličnejše jedi.

Pri kuhanju kopriv moramo biti pozorni predvsem na to, da vode, v kateri so se kuhale, ne odlijemo – s tem bi zavrgli mnogo koristnih rudninskih snovi. Najbolje jih je le na kratko podušiti, nekaj minut v vreli vodi. Možnosti je nešteto, uporaba pa podobna kot pri špinači in blitvi. Dodamo jih kuhanemu krompirju ali drugi zelenjavi, iz njih skuhamo juhe in enolončnice, uporabimo kot prilogo, z njimi napolnimo zavitke, jih vmešamo v zelenjavno rižoto ali pa jih skupaj s pinjolami spremenimo v pesto in prelijemo po testeninah. Odlične so že samo blanširane, prelite z olivnim oljem in potresene s čemažem (ta je še ena od čudovitih rastlin zgodnje pomladi).

Naše babice so zelo cenile tudi koprivni čaj iz posušenih ali svežih kopriv. Priprava je preprosta: »Zavremo liter vode, ga odstavimo in potopimo vanjo šopek mladih kopriv. Pustimo pokrito 10 min in odcedimo.« Tak čaj velja za edinstvenega odganjalca pomladne utrujenosti in nerazpoloženja, poleg tega pa pomaga pri vneti ustni votlini, angini, preveliki količini sladkorja v krvi in aftah.

Zunanja uporaba kopriv

Tudi zunanja uporaba ima številne namene in koristi. Odlične so npr. za nego las, predvsem temnih, ki jim lepo poudarijo barvo. V ta namen jih pripravimo isto kot zgoraj opisan čaj – z njim nato po umivanju glave izperemo lasišče in po tem las ne izpiramo. Takšna uporaba pomaga tudi proti prhljaju in redkih ter oslabelih laseh. Njen poparek je odličen tonik za obraz. Pri zoženih žilah in krčih v različnih delih telesa, ki kažejo na motnje v krvnem obtoku, pomaga koprivna kopel, kopriva pa se uporablja tudi za spiranje hemeroidov. Z zunanjo uporabo pripravka iz kopriv so si blizu tudi rastline v biodinamiki, saj tam kopriva velja za eno od najbolj uporabnih rastlin za gnojenje in zaščito rastlin.

Kaj vsebujejo koprive?

Česa NE vsebujejo, bi bilo boljše vprašanje! Sestavlja jih za zelenjavo neverjetnih 7% beljakovin, dopolnjenih z večino pomembnih mineralov in vitaminov. Železa je v njih po nekaterih podatkih 10x več kot v špinači, kalcija 5x več kot v kravjem mleku, po vsebnosti vitamina C pa 6x prehitijo limone. Tu so še kalij, magnezij, silicij, fosfor, beta karoten, vitamin K, vitamini B skupine, karotenoidi in flavonoidi. Mnogi od njih delujejo kot antioksidanti in iz telesa odplavaljajo škodljive proste radikale. Ne pozabimo na klorofil, ki je za telo pravi čudež.

Podobno kot špinača vsebujejo tudi nitrate, ki za telo v večji količini niso najboljši. Na srečo je nitratov zanemarljivo malo, če koprive rastejo na soncu, kar še enkrat potrdi, da je pomlad najboljši čas za nabiranje. Škodljivost nitratov uničuje tudi prisotnost klorofila. Vseeno jedi s koprivami (kot smo tega vajeni že pri špinači), ne pogrevamo.

Kaj prinašajo telesu koprive?

• boljše počutje
• močnejši imunski sistem
• boljšo in čistejšo kri
• krepkejše in bolj živahno ožilje
• bolj učinkovito presnovo
• bogatejšo črevesno floro
• telo brez odpadnih snovi presnove
• veliko energije in nič utrujenosti (skupaj s sproščujočim sprehodom v naravi – vedno jih je treba na srečo prej pač nabrati! )
• manj odvečne vode, ki se nabira v telesu
• boljše delovanje jeter in žolčnika
• zdrave telesne žleze

Vse preveč razlogov torej, da bi koprive kar tako spregledali!

Za konec pa še nekaj idej za smoothieje/sokove (mikser, sokovnik), ki jih odlično dopolnjujejo koprive. Naj bo tudi vaš začetek pomladi poln energije in zdravja!

Pomladno prebujanje

• sok štirih pomaranč (ali kar cele pomaranče)
• pest mladih listov kopriv
• pest regrata
• voda po potrebi

Zelenko

• 3 jabolka
• pest mladih listov kopriv
• voda po občutku
• žlica ječmenove trave ali alge spirulina v prahu (po želji)

Energik

• 2 banani
• pest mladih listov kopriv
• voda po občutku
• žlica konopljinih proteinov v prahu (po želji)

Eva Žontar za soncek.com