Živali v vrtu so lahko tudi koristne
- Najbolj koristne živali verjeli ali ne, so ravno ptice siničke, ki se prehranjujejo z gosenicami (te najdemo v zelju, na vrtnicah in ostalih rastlinah). Njim sledijo škorci, ki uspešno iztrebijo gosenice, črve in ostale insekte iz našega vrta. Kljub temu, da vam delajo škodo in preglavico na češnjah, pa so toliko bolj koristni na vašem vrtu. Zato je zelo priporočljivo, da na drevesa pritrdimo valilnice in s tem povečamo možnosti za iztrebljanje škodljivcev.
- Druga zelo koristna vrsta živali za naš vrt, so prav gotovo vsem znani ježi. Gre za ene najbolj koristnih pomočnikov vrta, saj se prehranjujejo z žuželkami. Večja možnost, da vas obišče ta bodičasti štirinožni prijatelj je, če imate kje v bližini vrta kakšen večji kup listja in dračja. Ježeki si namreč najraje uredijo domovanje med suhimi vejami, v kompostu ali pod skladovnico drv.
- Naj se sliši še toliko »nagravžno« in čudno, vendar so na vrtu tudi več kot dobrodošle žabe in krastače. Zakaj? Zato, ker uničijo veliko polžev, črvov in insektov.
- Tudi pikapolonice so izjemno koristne za naš vrt, saj dnevno uničijo na stotine listnih uši, ki so še kako škodljive. Zato bodite pazljivi pri iztrebljanju listnih uši, da ne boste s škropivi iztrebili tudi koristne in nič krive pikapolonice.
- Nikakor ne smemo pozabiti tudi na zemeljske hrošče. Njihove ličinke se namreč prehranjujejo z bubami, ličinkami in gosenicami pa tudi s polži. Manjši hrošči pa si za hrano iščejo pršice ter listne uši.
- Pajki so še ena izmed koristnih živalskih vrst, saj pospravljajo nezaželene insekte.
- Ne boste verjeli ampak tudi krt je dejansko lahko koristen, saj iztreblja črve, žuželke in insekte.
Navadna krastača
Navadna krastača (Bufo bufo) je naša največja dvoživka. Samice so velike do 15 cm, samci pa so za tretjino manjši. Koža je groba, z velikimi in izrazitimi bradavičastimi žlezami.
Barvo kože lahko prilagaja barvi okolice, ponavadi pa je hrbet temno rjave do rumeno rjave ali rdečkasto rjave barve, včasih z neizrazitim temnejšim vzorcem. Trebuh je svetel, pogosto z marmoriranim vzorcem temnejših lis. Na glavi so takoj za očmi izrazite zaušesne žleze, ki se proti zadnjemu delu telesa razhajajo. Na njih so s prostim očesom vidne pore, skozi katere izloča strupen izloček. Gobec je top in zaokrožen. Oči so izbuljene, z vodo ravno črno zenico in bakreno šarenico. Samci imajo bolj krepke sprednje noge, katerih prvi trije prsti imajo v obdobju parjenja temne kožne odebelitve. Z njimi se v paritvenem objemu oprimejo samice. Zadnje okončine so krajše kot pri pravih žabah, zato krastače niso dobri skakalci. Njihovo gibanje je nekje med hojo in skakanjem – ponavadi hojo stopnjujejo z nizom vmesnih majhnih poskokov. Je pogosta in splošno razširjena po vsej Sloveniji.
Za samozaščito poleg varovalne barve in napihovanja uporabljajo tudi strup imenovan bufagin, ki ga v nevarnosti izločijo iz obušesne žleze. Strupeni mlečnat izloček lahko manjšim živalim povzroči pekoče vnetje, celo mišične krče, srčne in dihalne težave. Strup ni nevaren za človeka, če ne pride v stik s sluznico (oči, usta, odprta rana), v tem primeru lahko povzroči lažje vnetje ali pekoč občutek. Torej krastača vas ne bo kar pošpricala v oči, tudi ne boste dobili bradavic – to so stereotipi, ki jih ponavadi nevedi starši povejo svojim otrokom, ki se potem določenih živali bojijo, kar pa ni v redu.
Življenjski prostor
Grmišča in gozdovi, v katerih tudi prezimuje. Poleti se pogosto zadržuje tudi v bližini človekovih bivališč – na vrtovih. Mresti večinoma v stalnih globljih in velikih vodah z obilico vodnega rastlinja, tudi v tistih, v katerih živijo ribe.
Navadne krastače večino leta preživijo na kopnem. Spomladi, kmalu za rjavimi žabami, se v vlažnih in toplih nočeh množično selijo k mrestiščem. Samci, ki na mrestišča prispejo prvi, s tihim in nežnim oglašanjem privabljajo samice. Na mrestiščih je samcev dva do deset krat več kot samic. Samice odlagajo jajca v vrvičastem mrestu, ki ga navijejo okoli vodnih rastlin. Iz paglavcev se v nekaj tednih razvijejo komaj centimeter veliki mladi osebki. Ti mrestišča zapustijo množično – če jih opazujemo od daleč, so tik nad tlemi videti kot kapljice rahlega dežja, ki se odbijajo od tal (žabji dež). Odrasle navadne krastače se takoj po odlaganju mrestov razpršijo po okoliških kopenskih habitatih, kjer se prehranjujejo z različnimi nevretenčarji in tudi vretenčarji. Plena ne lovijo, ampak sedijo in čakajo, da ta pride mimo – požrejo vse, kar se premika in jim pride pred oči. So dolgožive, saj v naravi dočakajo tudi 20 let.
Kljub temu, da so navadne krastače velike, počasne in okorne, se med vsemi dvoživkami selijo najdlje od mrestišč, tudi do 5 km. Pri tem jih na tisoče povozijo avtomobili, saj morajo med selitvijo pogosto prečkati ceste.
Pridružite se nam tudi na naši Facebook strani Pomagajmo žabicam.
Vir: Center za kartografijo flore in favne,
Foto: Marta Jakopič
Pomagajmo dvoživkam
januar 31, 2011 od gaia
Objavljeno pod Aktualno, Ekologija & okolje
V začetku marca bodo žabe, krastače in pupki ponovno pričeli svojo vsakoletno selitev iz prezimovališč v mrestišča. Kot nekateri že veste, na veliko odsekih po Sloveniji njihovo pot prečka zelo prometna cesta in brez naše pomoči večina dvoživk konča pod kolesi.
Zato bomo poskusili na čim več črnih točkah organizirati akcijo Pomagajmo žabicam. Utrinke z lanske akcije društva Žverca v hrašah ki je bila več kot uspešna (prenesli so približno 8500 dvoživk) in ostale informacije ter navodila, lahko spremljate na Facebook strani Pomagajmo žabicam.
Dvoživke ponekod prečkajo cesto čez dolge odseke cestišča. Pomagamo jim tako, da jih prenesemo na drugo stran ceste in jih nekaj 10 metrov od ceste previdno stresemo iz vedra na travnato površino. Pot proti mrestišču nadaljujejo same. Akcija traja približno 14 dni, vsak večer od 17. do 21. ure. Oglejte si tudi zemljevid lokacij akcij po Sloveniji.
Priporočena oprema prostovoljcev vsebuje dežni plašč, vedro, škornje, dobro svetilko ter odsevni jopič.
Vsi, ki bi bili pri akciji pripravljeni sodelovati, se nam prosim pridružite tudi na naši Facebook strani, za lažje obveščanje.
O začetku ter poteku akcije vas bomo redno obveščali na portalu Bodi Eko in na Facebooku. Za vsa morebitna vprašanja o akciji smo vam na voljo na tudi na Eko Forumu v rubriki Pomagajmo dvoživkam.
Naj dodamo še to, da je pobiranje žabic tudi preverjeno najboljša večerna rekreacija na prostem v zgodnjespomladanskem času. In seveda tudi izredna priložnost od blizu spoznati več vrst prekrasnih dvoživk, ki zaenkrat še krasijo naš planet.
Kako si poenostaviti vrtnarjenje s privabljanjem koristnih živali
Velikokrat lahko slišimo, kako nekdo reče: saj bi vrtnaril, vendar mi to vzame toliko časa. To je lahko delno tudi res, zagotovo pa si lahko vrtnarjenje tudi poenostavimo.
Eden izmed načinov, da si vrtnarjenje poenostavimo je, da privabimo koristne živali v/ na vrt. Te nam lahko pomagajo, da nimamo toliko dela z zatiranjem škodljivih živali, kar ima za posledico tudi to, da nam ostane več pridelka, več časa in seveda tudi denarja.
Koristne živali privabljamo na naš vrt na različne načine. Ptice se bodo rade zadrževale na našem vrtu, če jih bomo pozimi hranili, jim postavili krmilnice, v spomladanskih mesecih pa jim na drevesa ali grme pritrdili valilnice. Poleti jim lahko v plitve posode, ki so dovolj široke ali pa kar v čiste podstavke za rože natočimo vodo, saj v vročih dneh tudi one potrebujejo osvežitev.
Pikapolonice privabimo tako, da jim nudimo zatočišča, ki na videz niso nič kaj posebnega. Za to namenimo tanjše deblo oziroma vejo v katero zavrtamo nekaj centimetrov globoke luknje.
V bližini vrta si lahko tudi uredimo manjšo mlako. Ta lahko nudi domovanje žabam in krastačam, ki bodo pojedle polže in druge škodljivce. Mlako seveda lepo uredimo. Posadimo lokvanje oziroma kake druge vodne in obvodne rastline. Število požrešnih polžev in gosenic se bo hitro zmanjšalo, če bo prisotna žaba ali krastača na vrtu. Navadne krastače, pa kljub mlaki ne bomo obdržali, če bo zaznala kakršno koli obliko zastrupljanja tal.
Med koristnimi živalmi so še muhe trepetavke, tančičarice, najezdniki in strigalice. Strigalic se je v preteklosti prijelo prepričanje, da so nevarne človeku. Veliko ljudi je še danes takega prepričanja, čeprav so strigalice v resnici nenevarne človeku in so pravzaprav koristna žival, ki se prehranjuje predvsem z ušmi. Nekateri jim za domovanje tako namenijo cvetlične lončke napolnjene z lesno volno, ki jih obesijo na veje dreves ali grmovja.
Damjana Benec, univ. dipl. inž. agr.
Zakaj so nekateri ptiči, krt, pikapolonica in druge živali koristni v vrtu?
Med koristne živali štejemo plenilske stenice, plenilske pajke in skakače, pikapolonice, stonoge, krastačo, ptice, krta in ježa. Zakaj pravimo, da so to koristne živali? Pravzaprav zato, ker so vsi našteti koristne živali zaradi vrste hrane, ki jo potrebujejo za preživetje.
Ptiči
Z vidika varstva rastlin so ptiči zelo pomembni kot žužkojedi. Prav med žuželkami je namreč veliko pomembnih škodljivcev kmetijskih in drugih rastlin. Veliko koristnega dela namesto nas opravijo poleg sinic, škorci, lišček, rdečerepka in ščinkovci in še nekateri drugi. Pomladi in poleti se sinica hrani predvsem z žuželkami, kot so gosenice, stenice in hrošči rilčkarji, pobira pa tudi pajke in majhne polže. Še posebej pa ji teknejo gosenice malih zimskih pedicev, oljčnega molja, molja mladih poganjkov, hrastovega listnega zavrtača ter ličinke in bube oljčne muhe. Kot zanimivost naj omenimo, da samec in samička sinice tekom poletja svojim mladičkom prineseta tudi do 30 kg gosenic, poleg teh pa še kar nekaj drugih škodljivcev z vrta.
Krt
Krt je pravzaprav koristna žival. Med njegovo hrano lahko namreč najdemo tudi žuželke, ki so škodljive (ogrci, strune, gosenice sovk …). Kot škodljivca naših vrtnin pa ga pojmujemo predvsem, zaradi tega ker, ko pride na vrt, rad poškoduje rastlinske korenine, poje pa tudi deževnike, ki pa so v tleh koristni. Deževnikom pravzaprav pregrizne trebušnjačo s čimer jih naredi negibne, a žive. Take jih pušča v svojih rovih kot rezervno hrano.
Pikapolonica
Odrasla pikapolonica na dan uniči na stotine listnih uši. Ličinke pikapolonice so pa še posebej »požrešne«, saj pojedo tudi 400 listnih uši na dan.
Poleg ptičev, krtov, pikapolonic so zelo koristni tudi ježi, žabe in krastače, ki prav tako uničijo veliko škodljivcev, predvsem polžev in črvov kot tudi nekaterih insektov. Poznamo pa še nekaj manjših žuželk, ki so ravno tako koristne v našem vrtu to so muhe trepetavke, tančičarice, najezdniki in strigalice. Večinoma se prehranjujejo z listnimi ušmi.
Damjana Benec, univ. dipl. inž. agr.,
Uporabljeni viri so dostopni pri avtorju članka.
Znebimo se polžev na naravi prijazen način
Če ste med tistimi, ki so porabili kar nekaj denarja za kemične pripravke, da bi uničili polže in so polži dobili bitko, vas vabimo, da poskušate obrniti izid v svoj prid z naravnimi načini ‘boja proti polžem’.
Takoj, na začetku naj opozorimo, da je nabiranje za prehrano ali ubijanje velikega vrtnega polža prepovedano, saj spada med zavarovane živalske vrste. Če nam preglavice na vrtu dela ravno veliki vrtni polž ga poberemo in odnesemo v naravno okolje, ob kakšen potok.
Polži nam čez noč lahko pospravijo celo gredico solate ali kakšne druge zelenjave. Torej, naredimo naš vrt nezanimiv za polže. Okrog vrta, na gredice in med gredice posejte ali posadite vrtni ognjič, saj se ga polži zelo izogibajo in včasih je ta ukrep že dovolj. Polže odvračajo tudi kapucinka, kalifornijski mak, grobelnik, žajbelj, timijan in črnika.
Vse te rastline lahko posejemo ali nasadimo med gredicami, kar bo odvračalo polže in še naš vrt bo dobil prav posebno lep, cvetoč in zanimiv videz. Smrdita mu še bezeg in vratič, tako da lahko liste, dele teh dveh rastlin natržemo in nasujemo med gredicami. Z nasutimi listi ali deli teh dveh rastlin se bomo polžev rešili vsaj za kakšen dan.
Z golimi polži pa se rada mlaskata navadna krastača in jež. Med domačimi živalmi pa nekatere vrste rac in kokoši. Vendar, če si boste v deževnem vremenu, ko je največ polžev na planem, sposodili ali spustili na vrt raco ali kokoš pazite, da vam ne bo na koncu le ta pojedla solate. Najenostavnejši način, da se rešimo polžev pa je, da jih ročno pobiramo. Njegova sluz ni strupena, tako da brez skrbi, rokavice na roke pa bo.
Damjana Benec, univ. dipl. inž. agr.
Krastače lahko zaznajo potres
Raziskovalci na The Open University so poročali, da je v 96% primerov samec krastače zapustil svoj teritorij pet dni pred potresom v L’Aquila v Italiji.
Parišče teh opazovanih krastač pa se je nahajalo 74km od epicentra. Prav tako se je število žab, ki so se parile v teh treh dneh pred potresom zmanjšalo na nič. Posledično pa na tem mestu niso našli tudi nobenih potomcev.
Razmnoževališča imajo po navadi pod kontrolo samci, ki navadno ostanejo tam dokler se ne izležejo paglavci. Sprememba vedenja pri krastačah pa je povezana z spremembami v ionosferi, ki je najvišje ležeč elektromagnetni sloj v zemeljski atmosferi.
Na vedenje krastač pa ne vplivajo le ti valovi ampak tudi lunine mene in sprememba vremena. Študije namreč kažejo, da se številom krastač na razmnoževališčih poveča ob polni luni.
Ta študija je bila ena izmed prvih, ki je dokumentirala takšno vedenje živali pred med in po potresu.
7 živalskih vrst, ki ne bo preživelo klimatskih sprememb
oktober 27, 2009 od gaia
Objavljeno pod Zanimivosti
Posledice globalnega segrevanja so lahko v prihodnosti katastrofalne. Ne le, da se bo spremenil način življenja, ki ga poznamo, ampak bo globalno segrevanje povzročilo tudi izumrtje nekaterih živaliskih vrst, kise zanašajo na naravne letne cikle.
Morska vidra
Morska vidra si je komaj opomogla zaradi povišanega povpraševanja po krznu v prejšnjem stoletju, sedaj pa ji zopet grozi izumrtje. Povišana kislost morja zaradi povišane vrednosti ogljikovega dioksida pomeni manjšo količino hrane v morju. Posledica tega pa bo izumrtje morskih vider zaradi vse manj razpoložljivih zalog hrane.
Jaguar
Jaguar je že tako dokaj razredčena živalska vrsta, ki jo danes najdemo le na Floridi, Srednji ter Južni Ameriki. Globalno segrevanje pa bo povzročilo migracije jaguarja na druge predele, kjer pa po vsej verjetnosti ne bo imel možnosti preživetja zaradi že naseljenih, agresivnejših živalskih vrst, ki se nahajajo na teh področjih.
Krastača Arroyo
Omenjeno vrsto krastač najdemo na območju južne Kalifornije in v Mehiki. Ta vrsta krastače lahko preživi v bolj ostrih pogojih, vendar pa lahko pretirana in podaljšana obdobja suše povzročijo njeno izumrtje.
Korala vrste Elkhorn
Tej korali grozi podobna usoda kot včini drugih vrst koral. Vse bolj pogosto uničevanje njenega naravnega okolja, razne novo nastale bolezni, ter zakisanje oceanov, bo pripeljajo korale do izumrtja.
Metulj Modri Karner
Metulj Modri Karner postaja že sedaj vse redkejša vrsta in je že izginila iz nekaterih predelov, kjer je nekoč bila to avtohtona vrsta metulja. Stres, katerega pa lahko povzroči povišanje temperature pa lahko povzroči izginotje še tistih nekaj pripadnikov te živalske vrste.
Severnoameriška Antilopa “Sonoran Pronghorn“
Ta antilopa sodi med najhitrejše živali Severne Amerike. Vedno pogostejša suša pa povzroča vse več smrti med temi vrstami.
Morska želva “Kemp Ridley“
Želva Kemp Ridley je najmanjša in najredkejša vrsta morske želve, ki jo najdemo v Atlantskem oceanu, Novi Angliji ter Mehiškem Zalivu. V zadnjih petdesetih letih se je število teh želv zmanjšalo iz 89,000 na 1,000! Klimatske spremembe pa lahko zbrišejo še teh 1,000 želv, ki so še ostale.