Za popolno obnovo občutljive in utrujene kože

MELVITA predstavlja povsem naravno, certificirano organsko rastlinsko olje, s katerim boste premagali zimske nevšečnosti. Boragino olje, pridobljeno s prvim hladnim stiskanjem boraginih semen (Borago officinalis), je izjemno bogato z gamalinolensko kislino (20 do 25 %). Uporablja se za zdravljenje atopičnega dermatitisa, izboljšuje hidrolipidni plašč kože in je sestavina mnogih pripravkov za nego zahtevne, utrujene kože. Koži vrača prožnost in mehkobo, hkrati pa to “olje mladosti” obnavlja, deluje proti gubam in daje občutek ugodja ob negi. MELVITINO certificirano organsko Boragino olje je izvrstno kot samostojna nega občutljive in utrujene kože, lahko pa ga uporabljate v kombinaciji z drugimi negovalnimi izdelki, ki bodo poskrbeli za zdravo sijočo kožo tudi v hladnih zimskih dneh. Olje nežno vtrite v kožo, za še večjo učinkovitost pa ga nanesite na rahlo navlaženo kožo. Pri MELVITI so na voljo tudi kapsule z oljem borage, ki poskrbijo za dobro počutje in vitalnost!

Melvita – certificirano organsko

Trgovine Melvita:
LJUBLJANA: Stari trg 18, NS Citypark, Nama in Maxi
MARIBOR: NS Europark

www.melvita.si

Pripravila: Kristina Škrlj, oglasno sporočilo

Grozdje za lepoto

Že pred več kot 15 leti so v Franciji odkrili, da grozdje vsebuje vrsto zdravilnih sestavin, med drugim tudi take, ki pomagajo pri uničevanju prostih radikalov (le-ti med drugim tudi pospešujejo staranje kože). Od takrat je postala uporaba grozdja v kozmetične namene zopet zanimiva in se uporablja tudi v naravni kozmetiki.

Grozdje vsebuje veliko mineralov, kot so natrij, fosfor, kalcij, kalij, železo, magnezij in flor, prav tako vsebuje obilico vitaminov A, B, C in E ter jabolčno, vinsko in citronsko kislino. Združene zdravilne sestavine grozdja delujejo kot nekakšen ščit, saj lahko ob pravilni uporabi opazno upočasnijo proces staranja in kožo poleg tega tudi varujejo pred škodljivimi zunanjimi vplivi.

V grozdju se nahaja tudi polifenoli, ki v kombinaciji z drugimi sestavinami ugodno deluje na vse vrste kože, pomaga pri izboljšanju prekrvavitve, ohranja njeno vlažnost in elastičnost ter poskrbi, da je naša koža bolj nežna in sveža. Črno grozdje vsebuje tudi aktivno snov imenovano bioflavonoid kvercinin, ki je močan antioksidant in zavira procese staranja.

Tudi rozine so zelo zdrave v vsakdanji prehrani, saj imajo pozitiven vpliv na dihalne organe in nam dajejo energijo. Zanimivo je tudi to, da so uporabne tudi grozdne peške iz katerih lahko pripravite domači piling obraz. Zmečkajte 7 grozdnih pešk z žlico pšeničnega zdroba in nekaj grozdnega soka, nato pa maso s krožnimi gibi nanesete na obraz.

Iz grozdja izdelujejo tudi pripravek proti zastajanju vode v telesu, ki je narejen iz sestavin grozdja, ki poleg odvajanja vode tudi pospešuje izločanje strupov iz telesa.

Naravne barve za lase

Priznanje zakonodaje, da so nekatere snovi v barvah za lase dokazano škodljive za zdravje, je mnoge ženske spodbudilo, da so oporečne kemijske izdelke zamenjale z bolj zdravo, naravno alternativo, naravne barve za lase.

Leta 2006 je Evropska unija prepoved 22 kemikalij, ki so v uporabi v barvah za lase, zaradi njihove potencialne nevarnosti in povezanosti z rakom mehurja. Kljub temu in drugim, kasnejšim ukrepom pa še do danes ne moremo reči, da so barve lase, ki nam jih ponujajo na prodajnih policah ali pri frizerju, popolnoma varne. Procesi sprejemanja novih ukrepov so namreč po

časni, otežuje pa jih tudi lobi proizvajalcev, ki z barvami za lase služijo veliko denarja. Lase si barva več kot 60-odstotkov žensk v zahodnem svetu, pobarvajo pa si jih med 6- in 8-krat letno.

Zakaj so barve za lase škodljive?

Trajno obstojne barve za lase večinoma vsebujejo aromatične amine, policiklične mošusne spojine, alergene dišave in PEG derivate. Te barve vključujejo beljenje las s hidrogen peroksidom, s čimer odstranijo iz las lasten pigment oziroma melanin. Tiste z dodatkom kemikalij, kot sta amonijev in kalijev persulfat, precej uničujejo lasni keratin. Po beljenju sledi barvanje z barvnimi pigmenti, ki vsebujejo kemične sestavine kot sta para-fenilendiamin ali para-toluendiamin. Poleg škodljivih učinkov na lase imajo sestavine v barvah tudi negativen vpliv na naše splošno zdravje. Mamice ali nosečnice dobro veste, da vam zdravniki med nosečnostjo odsvetujejo uporabo barv za lase. Nevarne sestavine v barvah preko las in lasišča namreč preidejo v telo in škodujejo razvoju ploda. Kot smo že omenili, je povezanost med barvanjem las in rakom mehurja dokazana, strokovnjaki pa opozarjajo še na številne druge posledice uporabe barv za lase na zdravje. Mednarodna zveza znanstvenikov z ameriške univerze Yale je na primer leta 2008 odkrila, da imajo ženske, ki si barvajo lase več kot devetkrat letno, 60 odstotkov več možnosti, da obolijo za kronično limfocitno levkemijo.

Še več o strupenosti nekaterih barv za lase si lahko ogledate v spodnjem videu:

 

Rastlinske barve za lase

Če želite pobarvati lase, vendar ne na račun zdravja, posezite po naravnih barvah za lase. Na prodajnih policah je moč najti barve za lase, ki ne vsebujejo škodljivih snovi, toda bodite pozorni, katero boste izbrali. Napisi ‘bio’, ‘eko’ ali ‘organsko’ ne pomenijo vedno, da gre v resnici za naraven izdelek. Rastlinske barve za lase – v nasprotju s kemičnimi, ki agresivno odstranijo naravne pigmente iz notranjosti lasu in jih nadomestijo s sintetičnimi barvili – prodrejo samo v zunanjo roževinasto plast lasu in ga obdajo kot barvni plašč. Na tržišču je kar nekaj naravnih barv različnih proizvajalcev. Večina naravnih krem za lase bazira na kani. Barvanje las s kano lase precej izsuši, zato je ob uporabi nujna redna uporaba kvalitetnega (naravnega) balzama za lase. Prekrivnost naravnih barv za lase je odvisna od barve (pri izdelkih na bazi kane ima izredno dobro prekrivnost živo rdeča barva). Naravne barve za lase se sperejo z las nekoliko hitreje kot kemične barve za lase, kar pomeni, da se boste morali barvati bolj pogosto.

Barvanje las s kano

Postopek barvanja s kano je podoben običajnemu barvanju las. Za barvanje boste potrebovali prah kane, limonin sok in malo vode. Sestavine gladko zmešajte v stekleni posodi. Zmes mora postati gosta kaša. Ko je pripravljena, jo pustite stati čez noč na sobni temperaturi. Naslednji dan po umivanju las vtrite v lase nekaj kapljic mandljevega olja. Nagnite glavo nad umivalnik in pričnite nanašati zmes na pramen za pramenom. Ko končate, ovijte glavo s plastično vrečko, ki jo pritrdite z lasnico. Čez oblecite še mehko kapo. Pustite učinkovati najmanj eno uro. Sperite lase in umijte s šamponom. Obvezno uporabite balzam.

Doma pripravljene barve za lase

Najbolj zanesljivo naravne barve lase boste nosili, če si jih boste naredili sami. Veliko navadnih sestavin, ki jih ima doma skoraj vsak od nas, lahko služi kot sestavina doma pripravljene barve za lase. Če ste nagnjeni k alergijam, doma pripravljeno barvo za lase najprej preizkusite na manjšem delcu kože. Tudi naravne sestavine lahko izzovejo alergijo, zato je previdnost tudi tu še kako na mestu.

Prekrivanje sivih las

Če bi radi prekrili sive lase, preizkusite mešanico iz rožmarina in žajblja. Zmešajte sestavini v vodi in jih pustite vreti približno pol ure. Ko prevrete, odstranite posodo z vročine in mešanico pustite stati nekaj ur. Nato nanesite na lase in pustite, da se popolnoma posuši. Umijte lase s svojim običajnim šamponom. Ko se bodo lasje posušili, boste videli rezultat. Če želite temnejšo nianso, naredite še eno mešanico in ponovite proces. Še en način prekrivanja sivih las je uporaba orehove lupine. Ta sestavina je še posebej primerna za rjave lase. Zmešajte sestavine. Kuhajte na majhnem ognju pol ure. Pustite stati eno uro. Nanesite barvo na lase in pustite, da se posuši. Nato obrišite barvo z las.

Rdeča barva za lase

Za rdeče lase uporabite mešanico iz dveh skodelic jajčasto listne kaline oziroma ligustra in dveh skodelic rdeče guave, ki ju zavrete v vodi. Vode naj ne bo več kot toliko, da prekrije sestavine. Pustite mešanico, da se ohladi, nato precedite in dodajte 2 žlici jabolčnega kisa. S to mešanico natrite lase. Za močnejši odtenek nanesite naslednji dan znova. V primeru, da imate suhe lase, po uporabi nanesite na lasišče kapljico mandljevega olja. Za rdeče lase lahko uporabite tudi sesekljane liste maline, sesekljane liste redkvice, redkvice, sesekljane pesine liste, rdečo peso ali brusnice. Uporabite 2 skodelici izbrane sestavine in sledite navodilom prejšnjega recepta.

Rjava barva za lase

Eno skodelico narezanih listov žajblja stresite v dve skodelici vrele vode za 10 minut. Ohladite, dodajte dve žlički jabolčnega kisa in nanesite na lase. 20 zelenih lešnikov položite v skledo. Nasekljajte skodelico leskovih listov in dodajte v skledo. Potresite z žlico soli. Dolijte toliko vrele vode, da prekrije liste. Pustite čez noč. Uporabite naslednji dan. Če imate suhe lase, bodite previdni, saj jih ta pripravek še bolj izsuši. Rjavo bravo za lase dobite tudi iz listov rožmarina, artičokinega cveta, sredice ali listov, bezgovih jagod in bezgovih listov. Dve skodelici zelišč nasekljajte, prekrijte z vrelo vodo in pustite vreti 10 minut. Pustite stati čez noč.

Posvetlitev las

Zavrite vodo, dodajte 2 skodelici kamiličnih cvetov. Vode naj bo toliko, da komaj prekrije cvetove. Ohladite. Dodajte dve žlici jabolčnega kisa. Lase lahko posvetlite tako, da lase nekajkrat zapovrstjo operete z mešanico vode in limoninega soka. Delovala bo tudi mešanica kamiličnega čaja, jogurta in sivkinega olja, ki bo vaše lase tudi prijetno odišavila. Zavrite vodo in ji dodajte kamilico. Precedite. Jogurt in 7 kapljic sivkinega olja zmešajte s čajem. Nanesite mešanico na suhe lase, od lasišča do konic. Pokrijte glavo s plastično kapo in počakajte 30 minut. Sperite s šamponom. Za svetle pramene uporabite skodelico limoninega soka in 3 skodelice kamiličnega čaja. Nanesite na šope las in posušite na soncu. Sperite. Nujno uporabite balzam za lase.

Kana in indigo

Zmešajte 200 mg kane in zmleto kavo v vodi. Primešajte jajčni rumenjak in eno žličko brendija. Nanesite pasto na glavo in jo pustite delovati 3–4 ure. Sperite s toplo vodo.

Maska za regeneracijo suhe kože

Maska za regeneracijo suhe kože iz poceni in naravnih sestavin bo vaši koži zopet vrnila prožnost in vlažnost. Za izdelavo maske potrebujete sestavine, ki jih večinoma najdete v kuhinji in so cenovno dostopne.

Potrebujete:

• 50 g medu
• 20 g olivnega olja
• 1 rumenjak
• 35 g mleka v prahu

Sestavine dobro premešajte. Masko nanesite na obraz in čez prilepite gazo. Pustite, da učinkuje pol ure, nato sperite z mlačno vodo. Nanašajte enkrat tedensko.

Domači recept za vosek za odstranjevanje dlak

Predstavljamo vam domači recept za vosek za odstranjevanje dlak, s katerim si boste lahko z naravnimi sredstvi brez kemikalij odstanili dlačice na telesu.

Sestavine:

• 4 skodelice (4x 50g) belega ali rjavega sladkorja
• 1/2 (25g) sveže stisnjenega limoninega soka
• 1/2 (25g) vode

Postopek priprave voska za depilacijo

V posodo zmešajte vse sestavine. Posodo položite na nizki ogenj in mešanico kuhajte dokler ne postane temno rjava. Pri kuhanju bo mešanica začela vreti, dolgo časa bo bele barve (če uporabite beli sladkor), po približno 20min se bo spremenila v temno rjavo. Takrat mešanico odstranite iz ognja in pustite da se ohladi.

Voskanje:
Ohlajen vosek si z lesenim predmetom ali nožkom za maslo (neoster!) namažete na kožo v smeri resti dlak. Gor položite listič za odstranjevanje dlak in ga podrgnete v smeri rasti dlak. Nato listič hitro potegnete dol v nasprotni smeri rasti dlak.

Prednosti depilacije s sladkim voskom, namigi in ”osebna izkušnja”

 

• Prepričajte se, da je vosek dovolj ohlajen, preden ga začnete uporabljati.
• Če voska ne porabite do konca, ga shranite (ni pomembno kje). Ob ponovni uporabi ga segrejte v mikrovalovni pečici za približno 3 minute nsrednji moči. Lahko ga segrejete tudi na štedilniku. Pomembno je, da se vosek spremeni v bolj tekočo obliko, lažjo za nanašanje.
• Če ste že prej uporablali kupljen vosek, vam uporaba ne bi smela delati težav, ker se uporaba in učinek  ”sladkega voska” ne razlikuje od uporabe in učinka kupljenega.
• Všeč mi je, ker lahko vosek brez problema pojem. Škodljiv je le za zobe, ker je tako sladek.
• Z lahkoto se odstrani, po odstranitvi za seboj ne pušča lepljivega občutka, za razliko od kupljenega voska.
• Spira se z lahkoto. Glede na to, da se tako enostavno odstrani, vam najverjetneje spiranje sploh ne bo potrebno.
• Preseneča me, da je bila depilacija, še posebej na bikini predelu, občutno manj boleča. Zakaj, ne vem.
• Sestavine so poceni, priprava je zabavna, z njegovo uporabo pa ne vnašam strupenih kemikalij na svojo kožo in v telo.
• Sprašujem se, kam se je porazgubil glas, tako odličnih starih receptov. Velikokrat je priprava bolj ekonomska in dovolj enostavna, da si željen izdelek naredimo doma.

Sladko voskanje.

Eva Žnidar

Čebelji vosek in njegova uporaba

Čebelji vosek izdelujejo čebele Apis mellifera. ‘Apis’ je latinska beseda za čebelo, medtem ko ‘melli’ pomeni med, ‘ferre’ pa nositi. Torej gre za čebelo, ki nosi med. Barva voska je odvisna od cvetic, iz katerih čebele nabirajo cvetni prah. Tako ima vosek lahko belo-rumeno ali rumeno-rjavo barvo.

Čebelji vosek je sestavljen iz estrov nenasičenih maščobnih kislin z enovalentnimi alifatskimi, ki predstavljajo 70 %. Ostale sestavine so proste maščobne kisline (15 %), alifatski ogljikovodiki (15 %), barvila, aromatične snovi, mineralne snovi ter vitamin A. Nekateri vosku dodajajo druge primesi (loj, mineralni, rastlinski vosek itd.), ki ga čebele zavračajo, ponaredke pa je težko prepoznati.

Vosek se začne topiti pri 64 ºC, pri okoli 35 ºC pa je plastičen in upogljiv. 37 ºC je normalna temperatura panja, ki omogoča čebelam, da vosek oblikujejo. Pri 25 ºC je vosek zelo močan in lahko zdrži več kilogramov medu, kajti čebele iz njega oblikujejo satje, v katerega shranjujejo med. Če se temperatura voska spusti pod 18 ºC, postane grenkega okusa. Čebelji vosek je bil tisočletja edini vosek, danes poznamo več vrst voskov, na primer rastlinske in sintetične voske.

Kako čebelji vosek nastane?

Grški filozof Aristotel je menil, da vosek prihaja iz rastlin. Mnogo kasneje so raziskovalci ugotovili, da vosek pridelujejo čebele delavke. Prehranjevanje s pelodom v prvih dneh življenja, omogoča tem čebelam, da lahko proizvajajo vosek.
Vosek izdelujejo parne voskovne žleze, ki ležijo na sprednji strani čebeljega zadka. Celice voskovnih žlez izločajo tekoči vosek, ki se na površini strdi. Čebele iz zadka s pomočjo dlačic na nogah prenesejo satje v usta in ga oblikujejo v želeno obliko, pri čemer igra pomembno vlogo tudi med, saj je med prav tako surovina in pogoj za izdelavo voska.

Uporaba voska nekoč

Čebelji vosek je v uporabi že več tisočletji. Že stari Grki so vosek uporabljali zaradi njegovih zdravilnih lastnosti; iz njega so delali obkladke in povoje, izdelovali pa so tudi lutke. V Perziji so z njim balzamirali trupla, Rimljani pa so ga uporabljali za izdelovanje smrtnih mask. Na splošno se je vosek uporabljal za izdelovanje kipov in kalupov. Slednjega so izdelali tako, da so vosek prevlekli z mavcem. Ko se je model posušil, so vosek z ognjem stopili in na njegovo mesto ulili kovino. Ta tehnika se še danes uporablja v modelarstvu ter zobozdravstvu.

Rimljani so vosek uporabljali za zaščito slik, saj je vodoodporen. Z njim so premazali tanko plast poslikane površine. V antiki so za slikanje zmešali 85 % voska z 15 % smole, kar je predstavljalo osnovo za barvo, h kateri so dodali pigmente. Z naravnimi čopiči so mešanico nanašali na lesene površine. Postopek izdelave je zaradi nevarnosti, da se vosek posuši, moral biti zelo hiter. Slike, naslikane z voskom, ki jih lahko občudujemo še danes v nekaterih muzejih, ne privlačijo prahu in so zelo obstojne.

Egipčani so vosek uporabljali pri gradnji ladij. V antiki pa so z njegovo pomočjo zlepili skupaj dve površini. Zgodba o Dedalu in Ikarju, ki sta zalepila krila s čebeljim voskom, le ni tako daleč od resnice. Vosek je imel tudi trgovsko vrednost. Z njim so odplačevali davke. Tudi na Slovenskem je bil vosek zapisan med dajatvami. Slovenci smo z izdelovanjem voska začeli v 13. stoletju.

V novem veku je cerkev predpisala obvezno uporabo sveč iz čebeljega voska, saj gorijo ‘čisto’, kar pomeni, da ne oddajajo črnih saj in pri topljenju ne puščajo skoraj nič voska.
Vosek se uporablja že več sto let kot tesnilno sredstvo ali kot mazilo za metke in strelno orožje. Pogosto je pomešano z drugimi sestavinami, kot sta oljčno olje in parafin. Seveda pa ne smemo pozabiti na uporabo voska kot pečata in kot ojačevalca sukanca za šivanje.

Uporaba čebeljega voska danes

Kozmetika
Čebelji vosek je izdelek, ki povzroča najmanj alergij med čebeljimi izdelki. Do sedaj obstaja samo eno poročilo o kožni alergiji, ki jo je povzročil čebelji vosek, kajti praviloma ne draži kože in ob pravilni uporabi v kozmetiki ne zamaši por. Koži daje elastičnost, jo preskrbuje z vlago in ima hkrati antiseptični učinek, kar pomeni, da jo ščiti pred obolenji. Je sestavina krem, mazil, ličil, vodoodpornih izdelkov, utrjevalcev za lase, mil in parfumov. Za pridobitev 5 kg dišave je potrebna ena tona voska.
Tistim, ki naravno kozmetiko izdelujejo doma, bo morda koristil podatek, da v kremah najdemo 8–12 % voska, dezodorantih do 35 %, depilacijskih sredstvih do 50 %, gelih za lase 5–10 %, balzamih za lase 1–3 %, maskarah 6–12 %, rdečilih za lica 10–15 % in senčilih za oči 6–20 %.

Zdravstvo
Vosek se v zobozdravstvu uporablja za izdelovanje modelov, medtem ko se zaradi antiseptičnega učinka uporablja v pripravkih za celjenje ran in opeklin. Če vosek žvečite, med drugim pomaga pri vnetju ustne votline in dlesni, obolelega požiralnika in želodca, pri astmi ter čisti nosno in čelno votlino.
Kitajska medicina je prepoznala vosek kot najpomembnejšo sestavino v zdravstvu. Cenjena je zaradi pozitivnega vpliva na kri, energetski sistem in daje telesu ravnovesje. Uporablja se kot sestavina za različna mazila, obliže in druge farmacevtske pripravke.

Recept za vnete mišice, živce ali sklepe (t. i. toplotna terapija)
Krpo primerne velikosti (položili jo boste na vneto mesto) enakomerno pomočite v pred tem raztopljen čebelji vosek. Pustite, da se krpa posuši. Ko je krpa ohlajena, jo segrejte v pečici do največ 50 ºC in jo položite na poškodovano mesto. Na vnetem mestu jo lahko pustite delovati čez noč. Uporabite jo lahko večkrat.

Prosti čas in še kaj
Zagotovo ste že vsi slišali za muzej Madam Tussauds v Londonu. Tam za izdelavo lutk uporabljajo mešanico (3 deli) čebeljega voska in (1 del) trdega voska. V prostočasnih dejavnostih pa se vosek uporablja tudi v svečarstvu, sikanju, poslikavi pisanic, nenazadnje tudi pri poliranju lesa ali usnja ter za loščenje kovin, ki jih je potrebno zaščititi pred korozijo.

Recept za premaz lesenih površin:
1/2 kg čebeljega voska
primešajte terpentin

Opomba: nekateri zmešajo enako količino voska in terpentina. Načeloma velja sledeče: pri manj terpentina bo masa gostejša in težje mazljiva, pri večji količini terpentina pa bo masa redkejša, lažje mazljiva in se bo bolj vpila v les.
Lesene površine lahko polirate tudi s trdim čebeljim voskom, ki ga postopoma vtirate v leseno površino.

Prehrana
Vosek se uporablja tudi v prehrambni industriji in je na embalaži označen pod številko E901. Ne vpliva na prebavni sistem, saj gre skozi človeško telo nespremenjen. Na dan je dovoljeno zaužiti 1290 g voska. V prehrani se uporablja za prekrivanje bombonov, sadja, orehov, kavnih zrn itd. Z njegovo pomočjo se v omenjenih izdelkih ohranja okus in barva. Namesto žvečilnih gumijev pa se priporoča žvečenje bombonov iz medu in voska.

Dejstva

• V 1 g voska je 1250 voščenih lusk.
• Čebela mora zaužiti 8,4 kg medu, da izdela 1 kg voska.
• Vosek se s staranjem ne pokvari.

Pomembno!
Ko vosek segrevate:

• ga ne topite neposredno na štedilniku. Vedno dajte kozarec, v katerem boste topili vosek, v posodo z vodo, ki jo segrevate na štedilniku.
• čebelji vosek ne zavre, ampak postaja vedno bolj vroč, dokler se ne sežge.
• svetuje se uporaba posod iz nerjavečega materiala.

Eva Žnidar za Bodi eko

Arganovo olje za lepoto in zdravje

Argan je dragoceno drevo, ki raste le na jugozahodu Maroka, je dragocen vir lepote in zdravja.

Kje pridobivajo arganovo olje

Arganovo olje pridobivajo iz arganovih dreves (Argania Spinosa), ki rastejo le na jugozahodu Maroka, med mesti Essaouria, Taroudant in Tiznit v Maroku. Drevesa so resnično nekaj posebnega, saj je zanje značilno, da lahko, tudi ko enkrat odmrejo, čez 7 let ponovno oživijo. Arganova drevesa igrajo pomembno ekološko vlogo, saj preprečujejo širjenje puščave, ker ohranjajo vlažnost in rodovitnost prsti, ki je bistvenega pomena za kmetijstvo, s katerim se ukvarja lokalno prebivalstvo. Leta 1999 je UNESCO arganovo drevo razglasil za del svetovne dediščine.

Kako pridobivajo arganovo olje

Za izdelavo arganovega olja se uporabljajo jedrca olivam podobnih plodov, ki jih drevesa rodijo enkrat na leto. Nabiranje arganovih sadov poteka med junijem in avgustom. To delo je od nekdaj opravljajo zgolj ženske. Ko so sadeži nabrani, ženske odstranijo pulpo, ročno trejo oreščke, nato pa odstranijo semena. Iz praženih jedrc se pridobiva jedilno olje, iz nepraženih pa kozmetično. Za en liter olja je potrebnih okoli šestnajst ur ročnega dela in okrog 40 kg sadežev. Arganovo olje vsebuje ogromno vitamina E, bogato pa je tudi z maščobnimi kislinami omega-3 in omega-9. Vse tri sestavine so ključne za zaščito kože. Vitamin E (tocopherol) je močan antioksidant, ki deluje proti prostim radikalom, Omega 6 ohranja prožnost kože, Omega 9 pa pomaga pri zaščitni funkciji povrhnjice, in sicer tako, da jo ščiti pred izgubo vlage. Arganovo olje vsebuje tudi polifenol, ki ima podobne značilnosti kot antioksidanti.

Uporaba arganovega olja

Maročani uporabljajo arganovo olje v vsakdanji prehrani in v tradicionalnem zdravilstvu. V kuhinji radi posegajo po mešanici arganovega olja, medu in mandljev, ki ni le okusna začimba, ampak tudi jed, ki daje moč in energijo. V domači tradicionalni maroški lekarni se arganovo olje uporablja tako za notranje kot za zunanje zdravljenje. Že dojenčke mažejo s tem oljem, da jih zaščitijo pred zunanjimi vplivi. Še posebej pogosto po arganovem olju posegajo pri boleznih kože in za ohranitev mladostnega videza. V kozmetiki je zaradi omenjenih učinkovin arganovo olje odličen dodatek v izdelkih, ki zavirajo staranje kože, v izdelkih za suho kožo, nego obnohtne kožice, zdravljenje aken ter v izdelkih za nego las. Arganovo olje kožo omehča in navlaži, spodbuja pa tudi obnovo njenih celic. Nanos arganovega olja obnovi hidrolipidni sloj kože, pomaga pri boju proti dehidraciji in nudi zelo veliko esencialnih elementov, ki koži pomagajo, da ohranja naravno vlažnost in prožnost. Poleg lepotnih ima arganovo olje tudi številne zdravilne učinke. Aktivira kisik v celicah, izboljšuje možganske zmogljivosti in pozitivno deluje na jetra in prebavo. Analize so pokazale, da arganovo olje vsebuje fitosterole, ki so še posebej učinkoviti pri blaženju brazgotin in zdravljenju problematične kože. Zaradi teh lastnosti je kot nalašč za nego kože, poškodovane zaradi aken. Visoka vsebnost linolenske kisline pomaga pri uravnavanju holesterola v krvi. Raziskave so pokazale, da 16 g (2 veliki žlici) arganovega olja zagotavlja celodnevno potrebo po esencialni linolenski kislini.

Arganovo olje in nega obraza in telesa

Arganovo olje se uporablja za izboljšanje kvalitete vseh vrst kože. Uporabljate ga tako, da z nežno masažo s krožnimi gibi nanašate olje na obraz. Čeprav olje ni zelo mastno, je najbolje, da se negovalnega procesa lotite zvečer, pred odhodom v posteljo. Pri problematični, aknasti, srbeči, kuperozni koži, luskavici in raznih alergijah se najprej umijte z Arganovim bio milom in šele nato nanesite olje. Arganovo olje lahko uporabljate tudi za zdravljenje suhih las. Enako kot na obrazu, tudi tu nanesite olje na lase pred spanjem. Pustite ga da deluje čez noč, zjutraj pa temeljito operite glavo z blagim šamponom. Arganovo olje ugodno deluje na nohte, je pa tudi odličen pripomoček za odstranjevanje debele kože na podplatih.

Uporaba arganovega olja v kozmetiki

• Za nego obraza in telesa, ga vsakodnevno vmasirajte v kožo.
• Olje je tudi izvrstna maska za lase. Na lasišču ga pustite delovati dobre pol ure, nato ga sperite z blagim šamponom. Lasje bodo postali sijoči, kot še nikoli.
• Uporaba olja vam bo koristila tudi pri negi nohtov, ki se bodo nehali krhati, če jih boste potopili v mešanico olja in limoninega soka, ki ju zmešamo v enakem razmerju.
• Po prhanju s prijetno masažo po celotnem telesu vtrite aragonovo olje in tako nahranite kožo z vitamini in vlago.

Arganovo olje v prehrani

Arganovo olje je tudi ena bistvenih sestavin za številne gurmanske dobrote. Preden se ga odločite uvesti v domačo kuhinjo, preverite, ali vam in vašim družinskim članom ustreza njegov intenzivni okus. Arganovo olje tudi od znotraj varuje celice, zavira naravni proces staranja, krepi telesno odpornost in ureja prebavo. Najboljše je zaužiti dve žlički arganovega olja pred glavnim obrokom. V primeru, da vam okus ni všeč, a se ne želite odreči njegovim zdravilnim sestavinam, lahko arganovo olje ‘popravite’ tako, da mu primešate nekaj kapljic bučnega olja. Zgolj v zdravilne namene lahko arganovo olje zaužijete v obliki kapsul, ki so na voljo tudi na domačih prodajnih policah. Če vam bo okus všeč, boste arganovo olje lahko s pridom uporabljali pri pripravi najrazličnejših dobrot, v užitek pa vam bo že, ko boste vanj pomakali kruh ali z njim začinili kuskus. Arganovo olje je izvrstno pri pripravi ribjih jedi in solat. Kombinacija arganovega olja in limoninega soka je izvrsten in zdrav preliv za solate.

Maroška sladica iz arganovega olja

• 50 ml arganovega olja
• 50 ml mandljev
• 50 g medu

V ponvi na suho opražimo mandlje in jih v sekljalniku zmešamo v pasto. Med mešanjem prilivamo olje. Nazadnje dodamo med. Jed se običajno uživa kot lešnikove kreme: za zajtrk na kruhu.

Kuskus

• ½ kg repe
• ½ kg korenja
• ½ kg bučk
• 3 paradižnik
• 1 čebula
• mala glava zelja
• 1 kos rumene buče
• peteršilj
• koriander
• ½ kg govedine
• arganovo olje
• kurkuma
• ingver
• poper
• sol

V ponvi od deset do petnajst minut pražimo sesekljano čebulo, na velike kose narezano meso, drobno narezane olupljene paradižnike, šopek peteršilja in začimbe. Dodamo vodo. Ko je meso skoraj kuhano, dodamo repo, korenje, zelje in nazadnje kasneje bučo in bučke. Skuhamo kuskus. Na sredino krožnika položimo meso, ki ga obložimo z zelenjavo. Vse skupaj prelijemo z juho in pokapamo z arganovim oljem.

Medena krema za roke z mandlji

Krema za roke z mandlji je popolnoma naravna kozmetika, ki jo lahko naredite sami doma. Potrebujete nekaj mandljev, ki jih zmeljete, žlico medu in nekaj sončničnega olja, ki ju imamo ponavadi že doma in pa malo limoninega soka. Skratka poceni, naravno in učinkovito!

Sestavine:

• 25 g mletih mandljev
• žlica medu
• 2 žlici sončničnega olja
• žlica limoninega soka

Zmešajte vse sestavine. Natrite roke z zmesjo in pustite delovati 2–3 minute. Izperite.

« Previous Page — Next Page »