Kaj je osteoporoza in kakšna prehrana se priporoča?

Osteoporoza je po definiciji Svetovne Zdravstvene Organizacij (WHO) bolezen kosti, katere glavne značilnosti so: zmanjšana gostota kosti in nastanek sprememb v njihovi strukturi, zato so take kosti dosti bolj podvržene lomom in prelomom.

Obstajata dve vrsti osteoporoze:

1. Tip I se pojavi pri ženskah po menopavzi, ko se močno zmanjša količina estrogena. Ta proces povzroča redčenje kostnega tkiva. Osteoporoza Tipa 1 je dosti bolj značilna za žensko kot za moško populacijo. Razvije se v glavnem med 50. in 70. letom starosti. Največkrat so to prelomi kosti v zapestju in hrbtenici.
2. Tip II se tipično razvije po 70. letu starosti, ženske so dvakrat bolj dovzetne za to bolezen. Pri tej osteoporozi se stanjša trši zunanji del kosti ter tudi gobasti hrustanec v notranjosti. Največkrat so to prelomi kolka in hrbtenice. 20 % žensk in 40 % moških, ki imajo osteoporozo, ima sekundarni vzrok (hipertiroza, limfom …). Osteoporoza je v glavnem problem v Evropi in v Severni Ameriki, drugod po svetu je v povsem normalnih okvirih. Porast te bolezni je višji, kot pa je porast populacije, kar nam daje misliti.

Sodobna medicina

Ko zdravnik ugotovi nastanek osteoporoze, bo svojemu pacientu svetoval več mleka, kalcijeve tablete, HNT (hormonsko nadomestno terapijo) ali pa mu bo predpisal zdravilo.
Sodobna medicina išče vzroke za porast te bolezni v hormonskem neravnovesju (upad estrogena). Toda statistika ne gre v prid tej teoriji, saj smo priča znatnemu porastu osteoporoze pri moški populaciji!

Druga teorija pa pravi, da imamo premalo kalcija, zato ga moramo nadomestiti (mleko, kalcijeve tablete …). Kalcij v resnici ni najpomembnejši mineral za zdrave kosti, ampak je to magnezij. Jemanje kalcija ne pomeni izboljšave, prav nasprotno. Dokaz: prebivalstvo skandinavskih dežel in ZDA je največji konzument mleka na svetu, a ima kljub temu 50-krat več osteoporoze kot prebivalstvo Južne Afrike ali Nove Gvineje, kjer ljudje popijejo zelo malo mleka in pojejo zelo malo mesa.

Resnica o osteoporozi

Kost niso neživo ogrodje telesa, ampak živo tkivo, ki ga sestavljajo žive celice (osteoklasti in osteoblasti). Te celice nenehno odstranjujejo in nadomeščajo minerale v tkivu (kosti). To je najbolj vidno takrat, ko se neka kost zlomi. Te celice na poškodovani del prinašajo minerale, da se prelomljena kost lahko zaceli. To isto velja pri nadomeščanju tkiva v ostarelih kosteh. Če pa bi ta proces potekal zgolj v eno smer – organizem bi konstantno v kosti vnašal kalcij –, kakšne bi bile potem te kosti? Celo telo bi postalo nek “betonski blok”.
Osteoporoza nastane šele takrat, ko se naravno ravnovesje v telesu poruši, ko telo porabi več kalcija, kot ga lahko nadomesti. Naj se zopet povrnem na temo mleko: čeprav ima mleko v resnici veliko kalcija, je vnos kalcija v organizem dosti manjši, kot pa porabi telo mineralov, da nevtralizira kislost mleka. Iz tega sledi: več ko pijemo mleka, manj kalcija imamo v telesu.

Naš način prehranjevanja povzroča kislost telesa, ta mora to nevtralizirati, in ko telo nima dovolj mineralov na razpolago (zopet zaradi nepravilne prehrane!), prične črpati zaloge mineralov, ki se nahajajo v kosteh. Rezultat je nastanek osteoporoze.

Kalcij v resnici ni najpomembnejši mineral za zdrave kosti. Jemanje kalcija ne pomeni izboljšave, prav nasprotno. Skandinavci in Američani so največji porabniki mleka na svetu in imajo
50-krat več osteoporoze kot prebivalci Južne Afrike ali Nove Gvineje, ki popijejo zelo malo mleka in pojedo zelo malo mesa. Preveč živalskih beljakovin (kalcija) telo močno zakisa.

In kaj se priporoča?

• Jesti moramo surovo hrano, bogato z minerali, in jesti moramo hrano z veliko klorofila (magnezij). Priporoča se ječmenova trava, črni sezam in silicijev gel.
• Vsak dan pojdite za 15–30 minut na sonce.
• Ženske pred, med in po menopavzi naj se mažejo z naravno progesteronsko kremo (ženske, ki nehajo jemati estrogen, so kasneje mnogo bolj podvržene osteoporozi).
• Veliko telesne aktivnosti.
• Izogibati se je treba hrani, ki povzroča zakisanost.
• Voda

Če vode ne pijete, potem je škoda denarja za vse ostalo. Še tako kakovostne snovi, ki jih opisujemo, ne bodo prispele tja, kamor so namenjene, če je telo dehidrirano. Ni je snovi, ki vam lahko obnovi hrustance, če je žejno telo iz njega oželo sklepno tekočino. Tudi kosti se ne bodo gradile in obnavljale, če kri ne bo dovolj redka, da pride v notranjost kosti in jim pripelje zalogo kakovostnih hranil.

Silicijev gel in rastline z visoko vsebnostjo silicija (npr. divji oves in koprive)
Silicij dobesedno pripelje kalcij v kosti. Ob tem omogoča tudi vezavo kolagena v kosteh, s čimer postajajo kosti bolj prožne. Silicijeva vloga je nepogrešljiva pri sklepnih hrustancih. Zahvaljujoč lastnosti, da veže nase 300-krat več vode kot tehta sam, omogoča silicij tvorbo strukturnih proteoglikanov – velikanskih molekul, ki omogočajo prožnost hrustanca. Najbolje ga je uživati v obliki koloidnega gela (npr. Silicea Balzam) ali v organskih oblikah, ki jih najdemo v ekološkem ovsu, čaju iz zelenega ovsa, čaju preslice itd.

Črni sezam

Črni sezam je presenetljiva zakladnica prepotrebnih snovi za zdravje naših kosti, krepitev energijskega potenciala in kot splošno krepčilo za telo. Ajurvedska in kitajska medicina ga zelo spoštujeta ter pogosto uporabljata za krepitev kosti, mišic, las in tkiv. Zlasti priporočljivo je redno jemanje 1–2 čajnih žličk semen črnega sezama v jesenskem in zimskem času.

Alge

Med algami izstopajo klamatske alge, ki imajo med vsemi algami največ vitamina K, vitamina E, folne kisline, pantotenske kisline in vitamina B12. Zanimivo je, da so njihovo delovanje na artroze preizkušali na artritičnih konjih in psih, ki so imeli velike težave z gibanjem. Pri tem ima najbolj pomembno vlogo fikocinanin, močna protivnetna snov, ki jo najdemo v klamatskih algah. Lastniki psov in konj, ki so jim dodajali klamatske alge, so že po enem mesecu opazili spremembe v igrivosti in gibanju živali. Spremembe po od dveh do treh mesecih pa so bile že precej bolj opazne.

Ječmenova trava

Ječmenova trava deluje pri osteoporozi in težavah s sklepi večplastno. Z razstrupljanjem in razkisanjem telesa posega v same vzroke, ki pripeljejo do tega, da telo črpa kalcij iz kosti, da bi apnilo zakisana tkiva in sklepe. Kot naravno sredstvo, ki deluje proti vnetjem, se je pokazala za zelo koristno pri različnih oblikah artroz. Kot najbolj dostopna zakladnica encimov pa pripomore, da zaužito hrano brezhibno prebavimo in tako povečamo izkoristek koristnih hranil.

Sok in gel aloe vere

Tako kot druga omenjena super živila tudi aloe vera deluje večplastno. Ko gre za naš gibalni sistem, so v soku aloe vere zagotovo najbolj dragocene rudnine: germanij, kalcij, krom, železo, kalij, natrij, mangan, magnezij, baker, cink, fosfor itd. Poleg tega vsebuje aloe vera tudi celo vrsto vitaminov: E, beta karoten – pro A, C, B12, B1, B2, folno kislino.
V praksi se je izkazalo, da aloe vera odlično deluje v kombinaciji s pripravki, ki vsebujejo organske spojine kalcija. Npr. aloe vera + koprive ali aloe vera + črni sezam. Snovi v aloe veri namreč zelo pospešijo vsrkavanje kalcija.

Kakovostni viri vitamina D

Najbolj koristno »prehransko dopolnilo« je zagotovo sonček. Zato se mu pokažite čim bolj pogosto in ga zaužijte v majhnih odmerkih ter brez »petrokemijskih dodatkov na koži«.
Od oktobra naprej, ko bo sončnih žarkov začelo zmanjkovati, pa si lahko pomagamo s kakovostnim oljem jeter polenovk, ki je največja zakladnica vitamina D3. Obliko D2 najdemo v manjši meri tudi v gobicah (npr. šitake). Pri izbiri prehranskih dopolnil pa se izognite umetno sintetiziranemu vitaminu D. Nekatere študije namreč nakazujejo, da umetno pridobljeni vitamin D blokira pravilno delovanje naravnega vitamina D3 v telesu. Številni raziskovalci so prišli do spoznanja, da je sintetični D2 v večjih dozah celo toksičen in ima povsem druge karakteristike kot D3.

Progesteronska krema (100% naravna)

Ker imajo hormoni zelo pomembno vlogo pri pravilni obnovi naših kosti in hrustancev, jih je treba redno uravnavati.
Progesteron ima pomembno vlogo pri izgradnji novih kosti. Najnovejše študije dokazujejo, kako zelo pozitivno deluje naravni progesteron v obliki kreme. S tem so ovrgli več deset let stare študije, zaradi katerih so ženske jemale estrogensko nadomestno hormonsko terapijo in zaradi nje trpele zaradi številnih stranskih učinkov estrogena (kopičenje kilogramov, miomi, nihanje razpoloženja, rak …)

Odkrili so, da ženske v povprečju, ko dosežejo menopavzo, že izgubijo 30 % svoje kostne mase. Torej osteoporoza ni stvar menopavze, pač pa se začne že mnogo prej in ne nastane zaradi pomanjkanja estrogena.

Prevlada estrogena prizadene več kot polovico žensk v vseh evropskih državah. To povzroča neravnovesje med “stimulirajočim hormonom” estrogenom in “pomirjujočim hormonom” progesteronom ter je vzrok številnih presnovnih motenj.

Dr. Lee poudarja, da “konvencionalno zdravljenje osteoporoze z estrogeni – z ali brez dodatnega kalcija in vitamina D – lahko le upočasni izgubo kostne mase, ne pomaga pa pri izgradnji novega tkiva. Njegova preiskava v uporabi progesteronske kreme (namesto uporabe sintetičnih tablet) dokazuje, da se je ob uporabi osteoporoza umirila, da sta se povečali kostno-mišična moč in mobilnost. Po mnogih letih raziskovanja naravne progesteronske kreme je dr. Lee pri svojih pacientih opazil postopno povečanje mineralne gostote kosti in dokončno klinično izboljšanje, vključno s preprečevanji zlomov. Sklenil je, da klinične raziskave dokazujejo, da naravne progesteronske kreme zelo dobro delujejo na preprečevanje in širjenje osteoporoze na povsem varen in enostaven način.

Alja Dimic, Center za prehranske terapije Holistic

Joga za sklepe

Vsak si želi gibčno in zdravo telo. Ogrodje našega telesa so kosti, ki so med seboj povezane v sklepih, premikajo pa jih mišice, ki so na kosti in sklepe pritrjene z vezmi. Če je poškodovan katerikoli od teh delov, je gibanje boleče ali celo nemogoče. Pri pretiranem ali napačnem gibanju prihaja do poškodb, nekatere pa prizadane tudi artritis.

Če pa se gibljemo premalo, še posebno če dolgo vztrajamo v prisiljenih držah, posamezni deli otrdijo in izgubijo gibčnost. Pomembna je tudi pravilna prehrana, ker se presnovki lahko nalagajo v sklepih in povzročajo obolenja, na primer putiko. Pomemben vzrok težav s sklepi so tudi nekatere kužne bolezni na primer lajmska borelioza, ki jo prenašajo klopi, in avtoimunske bolezni, kot je revma. Prava mera pravilnega gibanja, zdrava prehrana in pravočasen obisk pri zdravniku nam lahko prihranijo veliko težav. Pri jogi se učimo zdravega načina življenja. S primernim razgibavanjem in zdravo prehrano skušamo razviti čilo in gibčno telo in ga takega ohraniti čim dlje. Zdravo telo pripomore k boljšemu počutju, delovni učinkovitosti in večji kakovosti življenja.

Kako delujejo sklepi

Sklepi povezujejo kosti med seboj. Lahko gre za povezavo dveh kosti kot na primer pri sklepih prstov, ali pa za več kosti kot na primer v zapestju ali skočnem sklepu. Sklepne površine so pokrite s hrustancem, ki ga vlaži sklepna tekočina in s tem omogoča gladko gibanje s čim manjšim trenjem. Če sklep veliko miruje, se sčasoma izloča manj te tekočine in se zato po dolgotrajnem vztrajanju v enem položaju počutimo »trdi«, kot bi nam sklepi »zarjaveli«. V takem primeru postopno razgibavanje kmalu pomaga, da se sklepna površina navlaži. Pri obremenitvah se hrustanec lahko poškoduje ali obrabi in površina ni več gladka, kar povzroča bolečine pri gibanju. Počitek bolečino olajša, vendar tudi v teh primerih ne smemo povsem opustiti gibanja. Če so sklepne površine preveč prizadete, pa pomaga le operacija.

Pomembna dela sklepa sta sklepna ovojnica in vezi, ki sklep učvrstijo v pravilnem položaju. Pri zelo obremenjenem sklepu, kot je kolenski, imamo še »amortizer« v obliki diska. Pri napačnem ali pretiranem gibu se lahko sklepna ovojnica nategne in takrat govorimo o zvinu. Sklep hitro oteče in je zelo boleč. Na začetku si pomagamo s hladnimi obkladki, da preprečimo otekanje, in z mirovanjem. Kasneje pa z gretjem ali drgnenjem z ledom, kopelmi in počasnim razgibavanjem (po navodilih zdravnika ali fiziatra!) pospešimo resorbcijo otekline in spet vzpostavimo gibljivost sklepa.

Pri večji sili pa se kosti premaknejo iz pravilnega medsebojnega položaja in takrat govorimo o izpahu. Med najpogosteje izpahnjenimi je ramenski sklep, ker je sklepna jamica, v kateri je glavica nadlahtnice, plitva. To mogoča veliko gibljivost sklepa v več smereh. Zato pa sklep ne more biti močno utrjen z vezmi in glavica hitro skoči iz sklepne jamice.

Od zgradbe sklepa je odvisno, v koliko smereh je sklep gibljiv. Pri prstih na primer lahko enostavne sklepe med prstnicami le upognemo ali iztegnemo, torej lahko sklep premikamo le v eni smeri. V bolj kompleksnih sklepih pa je omogočeno tudi gibanje levo in desno ter kroženje. Pri vajah za sklepe moramo upoštevati anatomske značilnosti in sklep razgibavati v vseh smereh, ki jih dopušča.

Kdaj in kako vadimo

Najbolje je vaditi zjutraj takoj ko vstanemo. Med spanjem se namreč obnavlja vezivo in smo zjutraj zato manj gibljivi. Z gibanjem »povemo« telesu, kje vezivo ni potrebno, zato se odvečno vezivo odstrani. Po počitku smo še sproščeni in nekako poglobljeni vase, zato lažje vadimo zbrano in umirjeno. Poleg tega nam daje dober občutek, da smo že na začetku dneva storili nekaj dobrega zase. Kasneje med dnevnim hitenjem, obveznostmi in vsakdanjim stresom težje najdemo čas za vadbo. Ker vaje za sklepe večinoma delamo sede ali stoje, jih lahko izvajamo skoraj kjerkoli. Zelo primerne so za kratko razgibavanje med odmori, saj nam na primer vaje za dlani in prste, ki jih opisujemo v prvem delu, vzamejo malo časa, lahko pa nam veliko pomagajo k boljšemu počutju.

Za vadbo potrebujemo le malo prostora, za nekatere vaje zadošča že stol. Pomembno je le, da je prostor primerno topel, saj se ne moremo zares sprostiti, če nas zebe, in da nas nihče ne moti. Kadar vadimo doma ali v skupini, bodimo oblečeni v udobno obleko, ki nas nikjer ne veže, na primer v trenerko. Pripročljivo je, da ne jemo vsaj dve uri pred vadbo, vendar pri vajah za roke in noge to ni tako pomembno kot pri drugih vajah, kjer se sklanjamo ali nagibamo nazaj. S prsti na primer lahko brez težav migamo tako s polnim kot s praznim želodcem.

Serijo člankov o jogi za sklepe začenjamo z vajami za prste, dlani in zapestja.

Vaje, ki jih tokrat opisujemo, izvajamo sede v dandasani (sedenje z iztegnjenimi nogami in zravnanim hrbtom). Če imamo težave s tem položajem, jih lahko izvajamo tudi sede na stolu. Najprej se z nekaj globokimi vdihi in izdihi sprostimo in umirimo ter pripravimo na izvajanje vaj. Preverimo, da je hrbet zravnan, ramena in vrat pa sproščena. Vaje izvajamo z obema rokama hkrati. Na koncu vsake vaje se za kakih pet vdihov in izdihov sprostimo in opazujemo učinek vaje, preden nadaljujemo z naslednjo. Na koncu vadbe si privoščimo nekoliko daljše sproščanje. Vaje naj bi izvedli večkrat dnevno na primer v odmorih med delom.

Odpiranje in zapiranje dlani

Roke iztegnemo naprej v višini ramen, dlani so obrnjene navzdol. Z vdihom stisnemo pesti, tako da sta palca med prsti in dlanjo. Z izdihom razpremo pesti in razširimo prste, kolikor moremo. Vajo ponovimo desetkrat. Dihamo normalno. Pri tem opazujemo, kako se napne cela roka do ramena, ko stisnemo pest in kako se raztegnejo mišice dlani, ko prste razpremo. Občutimo razliko med napetostjo in sproščenostjo. Po desetih ponovitvah položimo roke na stegna in jih sprostimo ter opazujemo učinek vaje. Vaja razgiba vse sklepe prstov in krepi mišice dlani in podlakti.

Različica 1: Vajo nato izvedemo še tako, da roko v zapestju upognemo navzgor. Pri tem so mišice zgornje strani roke še bolj napete, spodnje pa iztegnjene. Vajo ponovimo desetkrat.
Različica 2: Napenjanje in raztezanje mišic uravnotežimo tako, da pri naslednjih desetih ponovitvah roko v zapestju upognemo navzdol. Pri tem iztegujemo zgornje mišice podlakti in napenjamo spodnje.
Različica 3: Za razvijanje koordinacije stisnemo eno roko v pest, drugo pa razpremo. Nato položaja obeh rok zamenjamo. Tudi to vajo naredimo desetkrat.

Ko smo mišice ogreli in okrepili, začnemo z vajami za natančno koordinacijo in spretne prste.

Zapiranje in odpiranje pesti prst za prstom

Roke iztegnemo v višini ramen. Prsti so razmaknjeni. Vajo izvajamo z obema rokama hkrati. Postopno zapiramo pest, prst za prstom. Najprej upognemo palec čez dlan. Nato čezenj počasi, členek za členkom, upognemo kazalec, nato sredinec, prstanec in mezinec, dokler ni pest stisnjena, s palcem med prsti. Stisnjeno pest nato razpremo, tako da spet počasi, členek za členkom, iztegnemo najprej kazalec, nato sredinec, prstanec in mezinec. Vajo ponovimo desetkrat, vsakokrat malo hitreje.

Primikanje in razmikanje prstov

Ko smo prste razgibali v smeri naprej – nazaj, jih razgibamo še v smeri levo – desno. Roke so iztegnjene v višini ramen. Prsti so ves čas vaje iztegnjeni. Vajo izvajamo z obema rokama hkrati. Razpremo prste in najprej primaknemo palec k kazalcu, nato sredinec, prstanec in mezinec, dokler niso vsi prsti drug ob drugem. Potem jih ponovno razmaknemo, prst za prstom od mezinca proti palcu. Vajo ponovimo desetkrat.

Dotikanje palca s prsti

V začetnem položaju so roke iztegnjene v višini ramen. Prsti so razprti in iztegnjeni. Upognemo palec in kazalec, da se stakneta s prstnima blazinicama. Prsta spet iztegnemo. Palca se nato dotaknemo s blazinico sredinca, nato še z blazinico prstanca in mezinca. Vajo ponovimo desetkrat, vsakič malo hitreje. Ves čas gibe izvajamo zavestno in nadzorovano. To je vaja za natančne gibe prstov. Razgiba vse sklepe prstov in razvija koordinacijo gibov.

Dr. Vojka Bole-Hribovšek

Hrana, ki je strupena za hišne ljubljenčke

Vsi vemo, da strokovnjaki pravijo, da naj se izogibamo hranjenju naših živali s hrano, ki jo sami uživamo, vendar pa se rado zgodi, da to pravilo prekršimo.

Verjetno pa se pri tem ne zavedamo, da jim lahko to škoduje bolj, kot si mislimo.

Avokado

Verjetno avokado rano ni prva izbira hrane, ki bi jo privoščili našim ljubljenčkom, vendar je dobro vedeti, da jim lahko škoduje. Študije so namreč pokazale, da listi avokada, sadež, lupina ter koščica vsebujejo strup Persin.

Čebula, česen in drobnjak

Vsi lahko pripeljejo do problemov s prebavo in do poškodb z rdečimi krvničkami. Mačke so sicer manj občutljive, vendar pa jih vseeno ni priporočljivo hraniti s to vrsto hrane.

Grozdje in rozine

Oboje je strupeno za pse in lahko pripelje do okvare ledvic. Strokovnjaki trdijo, da je v tem sadju še vedno veliko neznanih strupov, ki so nevarni le za nekatere vrste psov, vendar pa vseeno ni priporočljivo hraniti z grozdjem ali rozinami katerega koli psa.

Kvašeno testo

Testo, ki ni pečeno in vsebuje kvas lahko naraste v trebuhu vašega ljubljenčka, kar povzroča bolečine v skrajnem primeru pa lahko povzroči, da črevesje poči. Nevarnost pa seveda mine, če je testo pečeno.

Kosti

Kosti, ki so ostale od npr. kosila predstavljajo nevarnost, saj se lahko ljubljenček zaduši z njimi. Prav tako pa lahko prerežejo skozi steno želodca ali črevesja. Prav tako pa ni priporočljivo hraniti ljubljenčkov z premalo kuhanim mesom ali jajcami, saj lahko vsebujejo nevarne bakterije.

Hrana, ki vsebuje veliko soli ali maščobe

Odvečna maščoba lahko razdraži želodec in potencialno povzroči gnojenje trebušne slinavke kar povzroči seveda vnetje. Slana hrana pa pomeni potencialno nevarnost zaradi razvoja natrijevega ion-toksina.

Čokolada, kava in alkohol

Metilksanitin, ki ga najdemo v tej hrani oz. pijači povzroča diarejo, bruhanje, sopenje, pretirano žejo in uriniranje, hiperaktivnost, tresenje, epileptične napade in tudi smrt. Večja kot je vsebnost kakava, bolj je čokolada nevarna za ljubljenčke.

Sladkarije brez sladkorja (proizvodi z vsebnostjo ksilitola)

Ta sestavina povzroča poškodbe ledvic ter tudi smrt.

Oreščki makadamije

Povzročajo slabost, tresenje ter podhladitev pri psih.

Hrbtenica in telesna teža

V sodobnem življenju je naša hrbtenica nenehno obremenjena, napreza se in se nahaja v prisiljenih držah in položajih. Različni dejavniki botrujejo nastanku bolečin v ledvenem, prsnem in vratnem delu hrbta. Slaba drža, ki je prešla že v navado, neprilagojeni gibi pri vsakodnevnih opravilih ter prevelika telesna teža so glavni vzrok za nastanek raznih obolenj in poškodb hrbtenice.

V večini primerov so bolečine v hrbtu mehanskega izvora in posledica povečane telesne teže. K bolečinam mehanske narave prištevamo tudi procese obrabe in degeneracije, ki jih povzroči artroza, kot tudi posedanje vretenc zaradi napredovanja dekalcifikacije oziroma izgubljanja kalcija pri osteoporozi.

Prekomerna telesna teža in bolečine v vratu
Odvečni kilogrami predstavljajo še dodatno obremenitev za hrbtenico. Posledice debelosti ne vplivajo le na hrbtenico, temveč na vse nosilne sklepe, zato ljudje s preveliko telesno težo pogosteje tožijo o bolečinah v vratu, kolenih in kolkih. Bolečine v hrbtu so omejene predvsem na ledveno hrbtenico in so še posebej pogoste pri pretežkih ljudeh. Prekomerna teža obremenjuje medvretenčne ploščice in hrbtenične sklepe, zlasti pa spodbuja draženje vezi in popuščanje mišičnega tkiva. Prekomerna teža vpliva tudi na zmanjšanje krvnega pritiska in slabšo razvitost mišičja, predvsem trebušne mišične stene. Pre debelosti, ki je pogosto posledica sedenja in premajhne ali nikakršne aktivnosti, je skoraj vedno povečana ledvena usločenost (podobna kot pri nosečnici), ki pogosto povzroča bolečine v ledvenem predelu, saj se pritisk obremenitve prenese nazaj, na zadnje hrbtenične sklepe.

Mišice imajo torej ključno vlogo in znova lahko ponovim, da ne moremo imeti zdravega hrbta brez pravilnega gibanja in telesnih aktivnosti. Vedno se zavedajmo, naj vsak poje toliko hrane, kot jo potrebuje, v primeru pa, da je pojedel preveč, naj potroši višek kalorij s telesnimi aktivnostmi.

Po mojem prepričanju debelost ni le posledica zaužitja preobilnih količin hrane, temveč tudi premajhne telesne aktivnosti. Zatrjevanje, da je debelost dedno pogojena, da jo povzročajo motnje žlez, itd. največkrat ne drži. Pri prekomerni teži ljudi ne skrbi možnost obolenja, temveč estetski videz. Osnovni napotek, ki ga pacientom dajem, je torej – namesto stradanja več gibanja …

Celoten članek Hrbtenica in telesna teža si lahko preberete na spletni strani utrinek.si.

Zakaj si je dobro privoščiti jabolko

Jabolko na dan, odžene zdravnika stran, je stari rek, ki ga večina ne jemle resno. Vendar pa ta fraza niti ni tako privlečena za lase.

Jabolko je namreč dobro za kar nekaj stvari:

• preventiva proti raku: različne raziskave so pokazale, da sestavine v jabolku pomagajo preprečevati razvoj različnih vrst raka: na dojkah, pljučih, črevesju ter jetrih.
• zdrava pljuča: jabolko na dan pomaga zmanjševati simptome astme prav tako pa varuje pred boleznimi dihal.
• zdravo srce: kombinacija fitonutrientov ter vlaken pomaga pri ohranjanju zdravega srca, prav tako pa pri zniževanju holesterola.
• spomin in staranje: kvercitin, sestavina ki jo najdemo v jabolkih, varuje možganske celice pred poškodbami, katere lahko vodijo tudi v Alzheimerjevo bolezen.
• za močne kosti: florizin, ki ga najdemo v jabolkih ter element bor, pripomoreta k temu, da so naše kosti močnejše.

Nekaj idej za pripravo jabolčnega obroka:

• proteinski napitek iz jabolk in banan
• narezano jabolko z arašidovim maslom
• jabolko z jogurtom
• jabolko s kosmiči
• jabolko v solati z zelenjavo, oreščki, grozdjem, žlico gorgonzole začinimo z olivnim oljem ter balzamičnim kisom.