Strigalica – nekoč strah in trepet, danes koristna žival
V svojih otroških letih in še mnogo pozneje sem se strigalic bala. Verjetno je še koga izmed vas prepričevala kakšna gospa z dobrimi nameni, da so strigalice zelo nevarne, da nam bodo zlezle v uho ter pretrgale bobnič in ne bomo več slišali. To dobronamerno opozorilo, ki sem ga kot otrok večkrat slišala sem še velikokrat imela v mislih in se v velikem krogu izogibala strigalic. Ko sem se končno prebila čez to neresnico pa sem ugotovila, kako je, kot vse živali na tem našem planetu, tudi strigalica za nekaj koristna.
Strigalice so aktivne ponoči, podnevi so bolj dremave in se skrivajo. Med koristne živali jo štejemo, ker so njena priljubljena hrana listne uši in še kakšne druge žuželke. Žal pa ima rada tudi cvetove raznih okrasnih rastlin, zato ji takrat, ko le te napade pravimo, da je škodljivec. V zelenjavnem vrtu strigalica uravnava ravnovesje in skrbi, da listnih uši ni preveč oziroma sploh ni, saj jih pridno poje.
Razmnožujejo se v zimskih mesecih. Vsaka samica odloži okrog 100 jajčec v zemeljske pore. Vse dokler se iz jajčec ne izležejo ličinke jih odrasle strigalice branijo pred plenilci. Iz jajčec se izlegajo februarja in marca. Ličinke so belkasto (skoraj prozorne) do rjavkaste barve. Do podobe odraslih strigalic jih ločijo štiri stopnje. Konec jeseni se odrasle pripravljajo na zimski počitek v zemlji.
Izlegle ličinke še ne lovijo listnih uši, ampak se prehranjujejo tako, da objedajo in vrtajo detelje, krompir, repo in druge poljščine. Povzročena škoda navadno ni bistvena in tudi pri večjem številu ličink strigalic je uporaba kakršnih koli sredstev za zatiranje nesmotrna. Če opazimo večje število ličink strigalice jim raje nastavimo narobe obrnjen cvetlični lonec, katerega napolnimo s suho travo, lepenko, slamo in podobnim. Tako pripravljen cvetlični lonček jim bo čez dan služil za skrivališče, mi pa jih bomo lahko skupaj z lončkom prenesli drugam, kjer jih potrebujemo, da pojedo kakšno listno uš. Na cvetličnih gredicah, loncih in podobnem pa se lotijo mladih listov srobotov, krizantem, dalij, mačeh, nageljnov,…Rastline, ki jih napadejo imajo poškodovane liste in cvetove, ki zaradi žvečenja porjavijo, opazimo pa lahko tudi njihove iztrebke. Ob močnem napadu ostanejo od listov samo še žile. Tudi na sadnih drevesih jih najdemo, najpogosteje na breskvah, marelicah, jablanah in tudi drugih drevesih.
V okrasnem vrtu, kjer nas bo škoda gotovo najbolj motila, saj uničeni cvetovi nam niso v ponos, preprečimo ali omilimo, tako, da postavimo narobe obrnjen cvetlični lonček, kot sem že prej opisala in jih prenesemo na rastline, kjer so listne uši. Gredice, korita in podobno moramo tudi redno pleti, da odstranimo plevel ter odpadlo listje, da jim tako preprečili dnevno skrivanje in zadrževanje v okolici okrasnih rastlin. Ko nas bodo jezile ne smemo pozabiti na koristnost pri boju z listnimi ušmi, katere ulovijo ravno s strahom vzbujajočimi kleščami.
Damjana Benec, univ.dipl.inž.agr.
Živali v vrtu so lahko tudi koristne
- Najbolj koristne živali verjeli ali ne, so ravno ptice siničke, ki se prehranjujejo z gosenicami (te najdemo v zelju, na vrtnicah in ostalih rastlinah). Njim sledijo škorci, ki uspešno iztrebijo gosenice, črve in ostale insekte iz našega vrta. Kljub temu, da vam delajo škodo in preglavico na češnjah, pa so toliko bolj koristni na vašem vrtu. Zato je zelo priporočljivo, da na drevesa pritrdimo valilnice in s tem povečamo možnosti za iztrebljanje škodljivcev.
- Druga zelo koristna vrsta živali za naš vrt, so prav gotovo vsem znani ježi. Gre za ene najbolj koristnih pomočnikov vrta, saj se prehranjujejo z žuželkami. Večja možnost, da vas obišče ta bodičasti štirinožni prijatelj je, če imate kje v bližini vrta kakšen večji kup listja in dračja. Ježeki si namreč najraje uredijo domovanje med suhimi vejami, v kompostu ali pod skladovnico drv.
- Naj se sliši še toliko »nagravžno« in čudno, vendar so na vrtu tudi več kot dobrodošle žabe in krastače. Zakaj? Zato, ker uničijo veliko polžev, črvov in insektov.
- Tudi pikapolonice so izjemno koristne za naš vrt, saj dnevno uničijo na stotine listnih uši, ki so še kako škodljive. Zato bodite pazljivi pri iztrebljanju listnih uši, da ne boste s škropivi iztrebili tudi koristne in nič krive pikapolonice.
- Nikakor ne smemo pozabiti tudi na zemeljske hrošče. Njihove ličinke se namreč prehranjujejo z bubami, ličinkami in gosenicami pa tudi s polži. Manjši hrošči pa si za hrano iščejo pršice ter listne uši.
- Pajki so še ena izmed koristnih živalskih vrst, saj pospravljajo nezaželene insekte.
- Ne boste verjeli ampak tudi krt je dejansko lahko koristen, saj iztreblja črve, žuželke in insekte.
Kako si poenostaviti vrtnarjenje s privabljanjem koristnih živali
Velikokrat lahko slišimo, kako nekdo reče: saj bi vrtnaril, vendar mi to vzame toliko časa. To je lahko delno tudi res, zagotovo pa si lahko vrtnarjenje tudi poenostavimo.
Eden izmed načinov, da si vrtnarjenje poenostavimo je, da privabimo koristne živali v/ na vrt. Te nam lahko pomagajo, da nimamo toliko dela z zatiranjem škodljivih živali, kar ima za posledico tudi to, da nam ostane več pridelka, več časa in seveda tudi denarja.
Koristne živali privabljamo na naš vrt na različne načine. Ptice se bodo rade zadrževale na našem vrtu, če jih bomo pozimi hranili, jim postavili krmilnice, v spomladanskih mesecih pa jim na drevesa ali grme pritrdili valilnice. Poleti jim lahko v plitve posode, ki so dovolj široke ali pa kar v čiste podstavke za rože natočimo vodo, saj v vročih dneh tudi one potrebujejo osvežitev.
Pikapolonice privabimo tako, da jim nudimo zatočišča, ki na videz niso nič kaj posebnega. Za to namenimo tanjše deblo oziroma vejo v katero zavrtamo nekaj centimetrov globoke luknje.
V bližini vrta si lahko tudi uredimo manjšo mlako. Ta lahko nudi domovanje žabam in krastačam, ki bodo pojedle polže in druge škodljivce. Mlako seveda lepo uredimo. Posadimo lokvanje oziroma kake druge vodne in obvodne rastline. Število požrešnih polžev in gosenic se bo hitro zmanjšalo, če bo prisotna žaba ali krastača na vrtu. Navadne krastače, pa kljub mlaki ne bomo obdržali, če bo zaznala kakršno koli obliko zastrupljanja tal.
Med koristnimi živalmi so še muhe trepetavke, tančičarice, najezdniki in strigalice. Strigalic se je v preteklosti prijelo prepričanje, da so nevarne človeku. Veliko ljudi je še danes takega prepričanja, čeprav so strigalice v resnici nenevarne človeku in so pravzaprav koristna žival, ki se prehranjuje predvsem z ušmi. Nekateri jim za domovanje tako namenijo cvetlične lončke napolnjene z lesno volno, ki jih obesijo na veje dreves ali grmovja.
Damjana Benec, univ. dipl. inž. agr.
Zakaj so nekateri ptiči, krt, pikapolonica in druge živali koristni v vrtu?
Med koristne živali štejemo plenilske stenice, plenilske pajke in skakače, pikapolonice, stonoge, krastačo, ptice, krta in ježa. Zakaj pravimo, da so to koristne živali? Pravzaprav zato, ker so vsi našteti koristne živali zaradi vrste hrane, ki jo potrebujejo za preživetje.
Ptiči
Z vidika varstva rastlin so ptiči zelo pomembni kot žužkojedi. Prav med žuželkami je namreč veliko pomembnih škodljivcev kmetijskih in drugih rastlin. Veliko koristnega dela namesto nas opravijo poleg sinic, škorci, lišček, rdečerepka in ščinkovci in še nekateri drugi. Pomladi in poleti se sinica hrani predvsem z žuželkami, kot so gosenice, stenice in hrošči rilčkarji, pobira pa tudi pajke in majhne polže. Še posebej pa ji teknejo gosenice malih zimskih pedicev, oljčnega molja, molja mladih poganjkov, hrastovega listnega zavrtača ter ličinke in bube oljčne muhe. Kot zanimivost naj omenimo, da samec in samička sinice tekom poletja svojim mladičkom prineseta tudi do 30 kg gosenic, poleg teh pa še kar nekaj drugih škodljivcev z vrta.
Krt
Krt je pravzaprav koristna žival. Med njegovo hrano lahko namreč najdemo tudi žuželke, ki so škodljive (ogrci, strune, gosenice sovk …). Kot škodljivca naših vrtnin pa ga pojmujemo predvsem, zaradi tega ker, ko pride na vrt, rad poškoduje rastlinske korenine, poje pa tudi deževnike, ki pa so v tleh koristni. Deževnikom pravzaprav pregrizne trebušnjačo s čimer jih naredi negibne, a žive. Take jih pušča v svojih rovih kot rezervno hrano.
Pikapolonica
Odrasla pikapolonica na dan uniči na stotine listnih uši. Ličinke pikapolonice so pa še posebej »požrešne«, saj pojedo tudi 400 listnih uši na dan.
Poleg ptičev, krtov, pikapolonic so zelo koristni tudi ježi, žabe in krastače, ki prav tako uničijo veliko škodljivcev, predvsem polžev in črvov kot tudi nekaterih insektov. Poznamo pa še nekaj manjših žuželk, ki so ravno tako koristne v našem vrtu to so muhe trepetavke, tančičarice, najezdniki in strigalice. Večinoma se prehranjujejo z listnimi ušmi.
Damjana Benec, univ. dipl. inž. agr.,
Uporabljeni viri so dostopni pri avtorju članka.