Poznejše setve korenja

Setev korenčka nam je v navadi oziroma najbolj poznana predvsem spomladi. Brez večjih težav pa ga lahko sejemo večkrat v razmakih, tako imamo vedno mlad korenček pri roki. S setvijo v avgustu pa se bomo izognili napadu najhujšega škodljivca korenčka – korenjevi muhi. Pridelujemo ga največkrat samo zaradi korena, vendar pa so užitni tudi njegovi listi, ki jih lahko pripravimo kot kremno špinačo. Zakaj bi torej zavrgli večino rastline, če pa jo lahko pojemo.

Rastne zahteve in setev

Za setev korenčka morajo biti tla rahla, globoka, strukturna in s hranilnimi snovmi dobro založena. Če vrtna tla ne ustrezajo opisanim tlom, lahko to popravimo tako, da vrtni zemlji primešamo obilo dobro zrelega komposta. Čeprav je na vrtu še pestro in imamo večino gredic zasedenih, vseeno poskušajmo najti najprimernejši prostor za setev korenčka. Dobri zelenjavni sosedje so mu grah, česen, por, solata, drobnjak, paradižnik, čebula, koper in mangold.
Za pozne setve izberemo zgodne sorte (npr. amsterdamski), saj korenček lahko kali tudi 20 dni in več, do prvih 13–16 cm velikih korenčkov pridemo v 85 dneh. Pri poznejših korenčkih tvegamo, da bomo v primeru, da bo hladna jesen, imeli drobne in kratke korenčke. Sejemo ga v vrste, zaradi lažjega odstranjevanja plevela. Med vrstami naj bo 15 cm razmaka, seme sejemo od 1 do 2 cm globoko.

Oskrba posevka

Če bo po setvi nekaj dni brez padavin oziroma sušno obdobje, moramo računati na to, da bo potrebno posevek redno zalivati. V nasprotnem primeru se nam lahko kaleče seme ali mlade rastlinice posušijo.
Sočnost korenčkov dosežemo s primernimi razmerami za hitro rast, kar pomeni, da ga zalivamo, dognojujemo in še najpomembnejše, da pravočasno spravimo pridelek. Če korenček spravljamo prepozno, se poveča vlaknasta sredica korena, kar gre na škodo sočnosti, saj se zmanjša mesnati del korena. Tehnološko dozorelost dosežejo rastline, ko začnejo rumeneti zunanji listi, takrat poberemo ves pridelek. Pri poznejših setvah je korenček namenjen sprotni porabi in ga tudi pustimo v zemlji kolikor dolgo nam vremenske razmere dopuščajo.

Korenjeva muha

Še nekaj besed o zgoraj omenjeni korenjevi muhi. Ličinka muhe vrta rove in odlaga svoje iztrebke v korenje, zeleno, peteršilj, pastinak, kumino in koprc. Zaradi njene prisotnosti so korenčki in druge napadene rastline neprivlačni na pogled, slabše kvalitete zaradi grenkega okusa. Korenje začne gniti, hkrati pa zaradi napada ostane majhno in se ne debeli.

Odrasla muha je črne barve z rjavo glavo, dolga 4–5 mm. Jajčeca so umazano bele barve. Ličinka je bela, dolga od 6 do 8 mm, v zadnjem delu telesa nekoliko širša. Napadeno rastlino prepoznamo po listju, ki na začetku postane vijoličasto, kasneje porumeni in se posuši. Muha odloži okoli 100 jajčec, najraje na vlažnih, zaraščenih tleh, ki pa so primerno rahla.
Ker bube prezimijo v tleh, je za učinkovito zatiranje pomemben kolobar, ki predvideva korenje na isti površini vsako četrto leto. Priporoča se tudi zelo zgodnja ali zelo pozna setev korenčka in izkop konec avgusta pri zgodnjih setvah. Zemljo je dobro povaljati in tako preprečiti razpoke, kamor muha odlaga jajčeca. Priporočljivo je tudi med korenček sejati čebulo, ki s svojim vonjem odbija korenčkovo muho.

Napadene rastline je potrebno populiti in uničiti. Korenček ima izrazito sposobnost, da vpija insekticide iz tal, zato se kemično zatiranje pri pridelavi korenčka za otroško hrano ne priporoča. Na manjši površini lahko zaščitimo posevek korenčka s prekrivkami, s čimer preprečimo, da muha ne prileti in odloži jajčeca na koreninski vrat.

Damjana Benec, univ. dipl. inž. agr.

Priloga s porom in korenjem

Priloga s poprom in korenjem je veganska jed, ki je primerna za vso družino.

• 750 g pora
• 250 g korenja
• 2 žlici oljčnega olja
• 1 vejica pehtrana
• sol in poper

Očistite por in ga narežite na kolobarčke. Narezan por oplaknite s hladno vodo in odcedite. Olupite korenje in ga naribajte. V ponvi na srednjem ognju segrejte olje. Oplaknite in nasekljajte pehtran. Pražite por na olju 2 minuti. Primešajte korenje, sol, poper in pehtran. Kuhajte 2 minuti in postrezite.

Zeljna juha

Odlična veganska zeljna juha je prava stvar za popestritev jedilnika. Zeljna juha je tudi dober obrok pri dietah ali ločevalni dieti, saj jo lahko jeste, kadar začutite lakoto.

• 550 g mokastega krompirja
• 2 stroka česna
• 350 g zelja ali ohrovta
• 3 korenja
• 1 žlička koprovih semen
• 1 žlička pekoče ali sladke paprike (po okusu)
• sol in poper
• 4 žlice olivnega olja

Krompir olupite, narežite na tenke rezine in položite v posodo. Prilijte liter hladne vode in pustite, da zavre. Olupite in narežite česen ter ga dodajte krompirju. Preden krompir zavre, poberite belo peno, ki se nabere na vrhu posode. Znižajte ogenj, pokrijte s pokrovko na polovico in kuhajte še 8 minut. Očistite zelje ali ohrovt ter ga narežite na široke trakove. Ko je krompir kuhan ga odstavite z ognja. Čim bolj zmečkajte krompir. Dodajte zelenjavo in koper, znova zavrite in na zmernem ognju kuhajte še 5 minut. Odstranite ponev z ognja in jo ponovno pretlačite. Posolite, popoprajte in naložite na krožnike.

Zelenjavni sok z ingverjem

Ingver nas poživi kadar se slabše počutimo, pesa, korenje, jabolka in pomaranče pa že zjutraj poskrbijo za zadosten vnos vitaminov, ki jih bomo čez dan na delovnem mestu še kako potrebovali za zbrano delo. Zelenjavne sokove in smoothie-je si lahko privoščimo vsako jutro, saj so zdrav, poleg tega pa blagodejno vplivajo tudi na prebavo.

Potrebujemo:

• 1 narezano rdečo peso, kuhano v svojem naravnem soku
• 1 veliko korenje (narezano)
• 4 cm dolg kos olupljene drobno zmlete korenike ingverja
• 2 očiščeni in sesekljani jabolki
• 150 g belega grozdja brez pečk
• 3 dl svežega pomarančnega soka

Peso, korenje, ingver, grozdje in pomarančni sok sresemo v mešalnik in mešamo toliko časa, da dobimo gladko zmes. Serviramo takoj, ali pa sok spravimo v hladilnik, vsekakor pa je take sokove najbolje popiti sveže.

 

Solata iz korenja, jabolk in čebule

Poletje je čas, ko si si lahko naredimo sveže in osvežilne ter malo drugačne solate, solata iz korenja, jabolk in čebule je ena izmed takih solat.

Priprava sestavin: 15 minut, za 2 osebi:

• 340 g korenja
• 225 g jabolk
• 1 srednje velika čebula
• 300 g jogurta
• sok ½ limone

Grobo nastrgajte korenje, jabolka in čebulo. Primešajte jogurt in limonin sok. Postrezite z mešano zeleno solato.

Korenčkova solata s pomarančami

Ker naše telo za nemoteno delovanje potrebuje dovolj energije in vitaminov, si lahko občasno pomagamo tudi z okusnimi mešanimi sadno-zelenjavnimi solatami.

Za pripravo solate s pomarančami potrebujemo: 3 večje pomaranče, 50 dag korenja, 1 limono, 3 žlice olivnega olja, 2 žlici lešnikov, cimet, 1 žlica sladkorja, sol, poper.

• Po eno pomarančo in limono ožamemo in njun sok zmešamo z oljem, sladkorjem, soljo in poprom.
• Korenje ostrgamo in narežemo na palčke ali kolesca. Prelijemo s pripravljeno marinado.
• Ostali dve pomaranči olupimo, razdelimo na krhlje in jim odstranimo vso belo kožico.
• Nato pomarančne krhlje zmešamo s korenjem.
• Na koncu potresemo z nasekljanimi lešniki in ščepcem cimeta

Nahranite svojo kožo na naraven način

Vsi tisti, ki skrbijo za svojo kožo in si prizadevajo za to, da z leti ne bi izgubila značilnega sijaja in zdravja, bodo pogosto morali poseči po hrani, ki vse to omogoča.
Korenje vsebuje velike količine vitamina A, ki je odličen regulator kislosti površine kože in ji daje moč, da se lahko obrani številnih bakterij. Ljudje, ki v svoj organizem vnašajo karotenoide, imajo šestkrat manj možnosti, da bi zboleli za rakom kože.

Borovnice, robide in jagode vsebujejo številne antioksidante, ki kožo varujejo pred zunanjimi vsiljivci. Če ne marate omenjenega sadja, lahko posežete po artičokah, grahu in suhih slivah.

Losos, orehi in laneno seme so bistveni vir maščobnih kislin, ki ne le da blokirajo škodljive spojine, ampak utrjujejo pot tistim hranljivim in koristnim ter obenem omogočajo, da se škodljive stvari čimprej izločijo iz organizma. Čimbolj močna in krepka je ta obrambna stena, tembolj koža zadržuje potrebno vlago.

Visoko kvalitetna olja omogočajo, da se v svoji koži dobro počutimo, in skrbijo, da se koža preveč ne izsuši. Kljub vsemu je potrebno paziti na kalorično vrednost takšnih proizvodov, zato naj bi veljalo, da dve žlički zadostita dnevnim potrebam telesa.

Pšenična moka, žitarice, tunina in brazilski oreščki so samo del seznama živil, ki vsebujejo mineral selen, ki igra pomembno vlogo pri ohranjanju človekovih celic. Raziskave so pokazale, da se koža, ki je poškodovana zaradi sončnih opeklin, veliko hitreje regenerira, če se prehranjujemo z živili, bogatimi s selenom.

Mleko in jogurt sodita med živila, ki vsebujejo največ vitamina A in so ključnega pomena za zdravo kožo.

Zeleni čaj je eden od najbolj zdravih napitkov, saj ohranja in ščiti celične membrane, deluje protivnetno ter zmanjšuje tveganje za nastanek rakavih obolenj. Ta “super pijača” tudi pospešuje metabolizem.

Sončnična semena vsebujejo izjemne količine naravnega vitamina E, ki upočasnjuje procese staranja in odmiranja celic ter tako ohranja mladostni videz kože.

Voda je najboljša pijača za blažitev žeje, poleg tega pa je primerna in vsakodnevna hidratacija izrednega pomena za lepo in napeto kožo.

Hrana za zdrave oči in oster vid

Če se pravilno prehranjujemo, potem ob enem verjetno nevede skrbimo tudi za naše oči in vid.

Antioksidantom je bilo pripisano, da preprečujejo bolezni ter imajo prav tako tudi protistarostni učinek. Dobro je vedeti, da ima sadje in zelenjava, ki je živih barv več antioksidantov, kot tista, ki je bolj blede barve.

Tu pa je nekaj nasvetov,  katera zdrava hrana je dobra za naše oči:

• Temna listnata zelenjava, kot na primer špinača, ohrovt, repa in gorčica so najboljši vir luteina in zeaksanatina. Poleg tega pa je ta zelenjava tudi dober vir vitamina C, ki preprečuje glavkom.
• Korenje in jam sta polna antioksidantov, ki so dobri za oči. Poleg tega pa vsebujeta ti dve zelenjavi tudi veliko beta-karotena. Zelenjava in sadje, ki pa je svetlo oranžne barve, pa je tudi dober vir vitamina A, ki je bistven za normalen vid, igra pa tudi veliko vlogo pri preprečevanju slepote.
• Brokoli sodi v družino križnic in je zato v “sorodu“ z cvetačo, zeljem, ohrovtom in brstičnim ohrovtom. Vsi ti vsebujejo velik oluteina, zeaksanatina in vitamina C.
• Citrusi, jagode in pomarančni sok so polni vitamina C, prav tako pa ga vsebuje tudi paradižnik rdeča paprika, ki vsebuje tudi lutein in likopen, katera prav tako služita za boljši vid.
• Prav tako vsebuje lutein in zeaksanatin veliko sadja: marelice, breskve, mango, papaja, pomaranče, mandarine in melone. Še posebej pa so dobre za oči tudi dinje.
• Zelišča in začimbe, kot na primer curry, koper, peteršilj in vodna kreša vsebujejo veliko luteina. Ta pa se še dodatno poveča pri kuhanju.
• Lanena semena in olje so bogata za Omega-3 maščobnimi kislinami, ki preprečujejo sindrom suhih oči.
• Česen, sončnična semena, brazilski oreščki, črni oreh, oves in temni riž vsebujejo selenija, ki pomaga absorbirati antioksidante.
• Čičerika, oves in polnozrnati pšenični kruh vsebujejo cink, ki je pomemben mineral, ki deluje z antioksidanti.

Naprej »