Kopriva – pekoče zdravilo

junij 21, 2011 od  
Objavljeno pod Zdravilne rastline

Ko nekdo omeni koprivo, najprej pomislimo na to, da nas speče, kadar se dotakne naše gole kože. Toda človek je sčasoma spoznal vse njene prednosti in uporabnosti, zaradi katerih je postala priljubljeno zelišče.

KoprivaKopriva skozi zgodovino

Kopriva naj bi bila uporabljena že v prazgodovinskem času. Na Danskem so v bronasti dobi  našli sledi te rastline v grobnici, v neolitskem času naj bi steblo koprive uporabljali namesto vrvice, nekoč so koprivo uporabljali tudi v tekstilni industriji (za uniforme v nemški vojski med prvo svetovno vojno). Uporabljali so jo tudi za izdelavo mrež in papirja, dandanes pa vemo, da je kopriva med drugim zelišče, ki očisti naše telo strupov, pospeši presnovo in odvaja vodo iz telesa, pomaga pri revmatizmu … Kopriva je torej uporabna, še posebej kadar govorimo o kulinariki in skrbi za naše zdravje. Med poletno sezono pobiramo listje, ki ga lahko uporabimo za različne namene (čaje, pripravo jedi, maziv …), uporabimo pa lahko tudi stebla in korenine, ki so trše in primernejše za zeliščna zdravila. Koprive vsebujejo histamine, mravljično kislino, veliko mineralov in vitaminov A, B, C,  tudi tanine itd.
Po zaužitju pripravkov iz kopriv bomo izločali več urina, s tem pa tudi učinkoviti odstranjevali zbrane odpadke iz našega organizma. Zelišče ima pozitiven učinek na našo kožo, zdravi ekcem in artritične probleme, prav tako zdravi slabo delovanje ledvic in odpravi utrujenost. S koprivami je mogoče zaustaviti tudi krvavitev, saj vsebujejo sredstvo za strjevanje krvi ob manjših praskah ali urezninah, ustavi lahko krvavitev iz nosu, olajša težave s hemoroidi, pomaga pri blažjih opeklinah in hujših menstrualnih ciklusih, nekateri celo pravijo, da stimulira nastajanje mleka pri doječih materah in pomaga pri olajšanju težav ob menopavzi. In še več – koprive pomagajo pri zdravljenju nekaterih simptomov alergije in napadih astme, čistijo dihalne poti, zdravila narejena iz kopriv pomagajo pri zdravljenju prebavnega traku, odpravljajo diarejo in pline, zaradi katerih nas napenja. Z zdravili, ki vsebujejo koprive uspešno zdravimo tudi zvišan krvni sladkor, zelišče dobro vpliva na delovanje žleze ščitnice, sveži sok koprive je mogoče uporabiti za blaženje pikov insektov. Pekoč občutek, ko nas opečejo koprive, pa prav tako blagodejno vpliva na naše zdravje, in sicer so na tak način tradicionalno pospeševali krvni obtok ter olajšali fizične simptome ob artritisu ali revmatizmu pri mnogih pacientih. Kopriva še uravnava železo v krvi, pomaga pri vnetjih ledvic, obolenjih jeter, žolča in vranice ter čirih na želodcu.

Kopriva je vsestranska

Koprivo je mogoče uporabiti oz. zaužiti na različne načine. Pripravimo lahko čaj iz kopriv, in sicer tako, da skuhamo sveže ali posušene lističe koprive v vreli vodi. Koristil vam bo za stimuliranje krvnega obtoka, detoksikacijo, revmatizem, za zdravljenje simptomov ekcema, pomaga pri proizvajanju mleka pri doječih materah, znižuje sladkor v krvi in preprečuje nastajanje vnetij in bakterijskih infekcij. S pomočjo tinkture si lahko pomagate pri težavah s kožo, s pretiranimi menstrualnimi krvavitvami … Prav tako boste z njo odstranili prhljaj in naredili lase bolj svilnate in močnejše. Tinkturo pripravimo tako, da pustimo šest ali sedem svežih listov (ali dve žlici suhih) namočenih v pol litra alkohola, in sicer 10 dni. Mešanico nato uporabimo za drgnjenje lasnih konic. Lasišče lahko tudi prelijete z mešanico, s katero boste regenerirali lase, da bodo rasli hitreje in bodo postali debelejši. Zmešajte 60 g na drobno zdrobljenih kopriv z dva in pol kozarca vode, nato jo zavrite in pokrite za 10 minut. Pripravek lahko uporabite hladno ali toplo.
Eden od načinov uporabe je tudi priprava obkladka. Obvezo naredimo tako, da pomočimo blazinico v zeliščno tinkturo,  in jo položimo, na primer, na boleče sklepe, z njo zdravimo bolečine v živcih, mišicah (ko se pojavijo krči), vnetje kit … Kadar pripravite mazilo, ga lahko namažete direktno na poškodovano kožo, uspešno ga uporabljajte na primer za olajšanje hemoroidov. Zelo uporaben je še sok iz sveže koprive, ki ga pripravite iz listov in stebla, ki jih damo v sokovnik. Nato filtrirajte, da nastane sok, ki ga obdržite na hladnem prostoru, v temnejše obarvanih steklenicah. Za povečan krvni pritisk popijte pol kozarca pred vsakim glavnim obrokom. Sok uporabljamo še za zdravljenje anemije, celo umiri pekoč občutek na mestu, kjer se je sveža rastlina dotaknila naše kože. Ne smemo pozabiti tudi na zdravila iz listov spremenjenih v puder. Pripravimo ga tako, da v kavni mlinček nadevamo suhe koprivne lističe in jih zmeljemo v prah.
Nutricionisti svetujejo, da naj bi koprive bile tudi del našega vsakotedenskega prehranjevanja. Vsaj enkrat na teden jih lahko pripravite na različne načine (uporaba je podobna kot pri špinači in blitvi) in ugotovili boste, da je lahko izjemno prijetnega okusa. S pripravo kopriv boste razveselili brbončice, obenem pa tudi poskrbeli ne le za želodček temveč tudi za vaše zdravje.

Koprive za zdravje

maj 15, 2010 od  
Objavljeno pod Aktualno, Zdravje & prehrana

O njihovi zdravilnosti je znanega že veliko, so zastonj in rastejo za skoraj vsako hišo, še vedno pa se ob koprivah verjetno najprej spomnimo na to, da pekoče ‘kopanje’ v njih odganja revmo. Celo latinsko poimenovanje, Urtica, pomeni ‘skelenje’.

Počasi končno prihaja sezona kopriv! Najboljše za nabiranje in uživanje so namreč spomladi, ko začenjo po obronkih gozda, ob rekah, na njivah in za hišami odganjati mlade rastlinice. Podobno mlade in dobre so koprive tudi jeseni po dežju, rastejo pa seveda tudi poleti, a so takrat bolj trde in cvetoče (pa tudi veliko več druge izbire nam takrat ponuja rastlinski svet).

Nabiranje kopriv

Pri nabiranju ponavadi iščemo veliko koprivo, s prepoznavanjem pa ponavadi ni težav. Ker je včasih vseeno težko ločiti med njo in njeno sorodnico mrtvo koprivo (ki sicer ni strupena, a tudi tako blagodejna za telo ne), si pomagamo z odtrganim steblom. Medtem ko ima mrtva kopriva okroglo, je steblo velike koprive štirioglato. Še bolje se bomo prepričali, če se bomo koprivi pustili speči. Na spodnjem delu podolgovatih listov jajčaste ali srčaste oblike se nahajajo nežne dlačice, ki se zapičijo v kožo in izločijo blag strup. Ta speče in na koži povzroči rdečico in mehurje, sicer pa je povsem neškodljiv.

Nabiramo jih v velikih količinah, za sušenje, kuhanje, solate in pripravo polivk, ali pa ravno toliko, da jih sproti pojemo na sprehodu v gozdu. Najbolj se obnese tehnika, ki jo na svojih delavnicah uči Dario Cortese: vršiček rastline z dvema ali tremi pari listov previdno odtrgamo in liste pogladimo na spodnji strani v smeri vrha. To naredimo nekajkrat in nato koprivo povaljamo med dlanema. Takšna je pripravljena za romanje v usta ali v solato, med ostalo spomladansko rastje, in prav nič ne peče!

Kopriva v prehrani

Koprivo so v prehrani uporabljali že v starem Egiptu, kjer so jo kultivirali v vrtnino, od njih pa so jo za iste namene prevzeli še Grki in Rimljani. O koristnosti uživanja kopriv pišeta že Horacij in Hipokrat, rimski pisec Plinij starejši pa zapiše, da so mlade koprive spomladi najbolj zdrava hrana za telo in ga pred boleznimi varujejo še celo leto.

V prehrani uporabljamo čimbolj mlade vršičke in liste. Najbolj učinkovite in nedotaknjene so surove – v solatah, namazih in polivkah. Prav tako jih surove dodajamo v smoothieje, kjer njihova zdravilna moč pride še posebej do izraza. Lahko jih tudi sočimo, a za to potrebujemo dober polžast sokovnik, takšen sok pa je zelo močan, zato ga pijemo le v manjših količinah, pomešanega s kakšnim drugim sveže iztisnjenim zelenjavnim sokom.

Če smo jih nabrali večje količine, se jih splača tudi posušiti. Posušene zmeljemo v prah in z njim rudninsko obogatimo najrazličnejše jedi.

Pri kuhanju kopriv moramo biti pozorni predvsem na to, da vode, v kateri so se kuhale, ne odlijemo – s tem bi zavrgli mnogo koristnih rudninskih snovi. Najbolje jih je le na kratko podušiti, nekaj minut v vreli vodi. Možnosti je nešteto, uporaba pa podobna kot pri špinači in blitvi. Dodamo jih kuhanemu krompirju ali drugi zelenjavi, iz njih skuhamo juhe in enolončnice, uporabimo kot prilogo, z njimi napolnimo zavitke, jih vmešamo v zelenjavno rižoto ali pa jih skupaj s pinjolami spremenimo v pesto in prelijemo po testeninah. Odlične so že samo blanširane, prelite z olivnim oljem in potresene s čemažem (ta je še ena od čudovitih rastlin zgodnje pomladi).

Naše babice so zelo cenile tudi koprivni čaj iz posušenih ali svežih kopriv. Priprava je preprosta: »Zavremo liter vode, ga odstavimo in potopimo vanjo šopek mladih kopriv. Pustimo pokrito 10 min in odcedimo.« Tak čaj velja za edinstvenega odganjalca pomladne utrujenosti in nerazpoloženja, poleg tega pa pomaga pri vneti ustni votlini, angini, preveliki količini sladkorja v krvi in aftah.

Zunanja uporaba kopriv

Tudi zunanja uporaba ima številne namene in koristi. Odlične so npr. za nego las, predvsem temnih, ki jim lepo poudarijo barvo. V ta namen jih pripravimo isto kot zgoraj opisan čaj – z njim nato po umivanju glave izperemo lasišče in po tem las ne izpiramo. Takšna uporaba pomaga tudi proti prhljaju in redkih ter oslabelih laseh. Njen poparek je odličen tonik za obraz. Pri zoženih žilah in krčih v različnih delih telesa, ki kažejo na motnje v krvnem obtoku, pomaga koprivna kopel, kopriva pa se uporablja tudi za spiranje hemeroidov. Z zunanjo uporabo pripravka iz kopriv so si blizu tudi rastline v biodinamiki, saj tam kopriva velja za eno od najbolj uporabnih rastlin za gnojenje in zaščito rastlin.

Kaj vsebujejo koprive?

Česa NE vsebujejo, bi bilo boljše vprašanje! Sestavlja jih za zelenjavo neverjetnih 7% beljakovin, dopolnjenih z večino pomembnih mineralov in vitaminov. Železa je v njih po nekaterih podatkih 10x več kot v špinači, kalcija 5x več kot v kravjem mleku, po vsebnosti vitamina C pa 6x prehitijo limone. Tu so še kalij, magnezij, silicij, fosfor, beta karoten, vitamin K, vitamini B skupine, karotenoidi in flavonoidi. Mnogi od njih delujejo kot antioksidanti in iz telesa odplavaljajo škodljive proste radikale. Ne pozabimo na klorofil, ki je za telo pravi čudež.

Podobno kot špinača vsebujejo tudi nitrate, ki za telo v večji količini niso najboljši. Na srečo je nitratov zanemarljivo malo, če koprive rastejo na soncu, kar še enkrat potrdi, da je pomlad najboljši čas za nabiranje. Škodljivost nitratov uničuje tudi prisotnost klorofila. Vseeno jedi s koprivami (kot smo tega vajeni že pri špinači), ne pogrevamo.

Kaj prinašajo telesu koprive?

  • boljše počutje
  • močnejši imunski sistem
  • boljšo in čistejšo kri
  • krepkejše in bolj živahno ožilje
  • bolj učinkovito presnovo
  • bogatejšo črevesno floro
  • telo brez odpadnih snovi presnove
  • veliko energije in nič utrujenosti (skupaj s sproščujočim sprehodom v naravi – vedno jih je treba na srečo prej pač nabrati! )
  • manj odvečne vode, ki se nabira v telesu
  • boljše delovanje jeter in žolčnika
  • zdrave telesne žleze

Vse preveč razlogov torej, da bi koprive kar tako spregledali!

Za konec pa še nekaj idej za smoothieje/sokove (mikser, sokovnik), ki jih odlično dopolnjujejo koprive. Naj bo tudi vaš začetek pomladi poln energije in zdravja!

Pomladno prebujanje

  • sok štirih pomaranč (ali kar cele pomaranče)
  • pest mladih listov kopriv
  • pest regrata
  • voda po potrebi

Zelenko

  • 3 jabolka
  • pest mladih listov kopriv
  • voda po občutku
  • žlica ječmenove trave ali alge spirulina v prahu (po želji)

Energik

  • 2 banani
  • pest mladih listov kopriv
  • voda po občutku
  • žlica konopljinih proteinov v prahu (po želji)

Eva Žontar za soncek.com