Kopriva – pekoče zdravilo

Kopriva skozi zgodovino

Kopriva je vsestranska

Čaj proti slabokrvnosti

Raziskave so pokazale, da med najpogostejše vzroke utrujenosti spada slabokrvnost. Slabokrvnost je stanje, ko ima kri zmanjšano sposobnost prenosa kisika do celic. Rastline, iz katerih čaj pomaga premagati slabokrvnost so:

• kopriva
• navadna plahtica
• lakota
• gladišnik

Priprava čaja

V enakih delih zmešamo vse rastline. Odmerjamo 1-2 žlici na 1/4 litra vode, poparimo in počakamo. Poleg tega čaja obvezno še uživamo čaj iz KOLMEŽA, ki ga namakamo čez noč v hladni vodi, zjutraj ga segrejemo in precedimo. Pijemo le 6 požirkov na dan, enega pred obrokom, drugega po obroku. Torej skupaj 6 požirkov in nič več!
Poleg omenjenih čajev pa uživamo še 3 x dnevno Švedsko grenčico, ki jo razredčimo v čaju.

Čaji za dobro spanje

Veliko ljudi vsaj občasno muči nespečnost, vendar preden posežete po tabletah, poskusite z naravnimi oblikami premagovanja nespečnosti. Poglejmo si, kateri zeliščni čaji so primerni za zdravljenje nespečnosti.

Čajna mešanica za spanje

50 g zdravilnega jegliča
25 g sivkinih cvetov
10 g šentjanževke
15 g hmeljinih storžkov
5 g baldrijanovih korenin

Vse sestavine zmešamo. 1 čajno žličko mešanice prelijemo z vročo vodo in namakamo do 5 minut. Pijemo še vročega po požirkih pred spanjem. Po želji lahko dodamo tudi med.

Za spanje so primerne tudi naslednje zdravilne rastline:

• Navadne plahtice
• Šentjanževke
• Koprive, vseh vrst
• Kamilice
• Pelina

Pred spanjem je priporočljivo spiti tudi Švedsko grenčico v čaju. Prav tako je zelo učinkovita tinktura iz Čemaževih cvetov, namočena v domačem alkoholu. Ta se pije 20 – 30 kapljic v kozarcu vode.

Spomladanski zeliščni čaji za čiščenje telesa

Pozimi najpogostejepogosteje grešimo s prehrano, kilogrami pa so neusmiljeni. Svoje sledi puščajo tam, kjer si najmanj želimo in pričakujemo. V spomladanskih dneh, ob menjavi garderobe, pa so napake nezdrave in nepravilne prehrane še toliko bolj vidne. Kilogrami tako na rob obupa spravljajo predvsem ženske. Ključno vprašanje, ki se postavi, je, kako se novih kilogramov znebiti hitro in učinkovito. Telo najhitreje sčistimo s tekočino. Dnevno bi tako morali zaužiti vsaj 2 litra tekočine. Še najprimernejši je nesladkan zeliščni čaj. In katere zeliščne čaje vam priporočamo?

Bezeg

Bezeg raste v grmih, cveti rumenkasto belo. Ima močen in aromatičen vonj. Cvete junija, jagode pa dozorijo septembra. Cvetje bezga nabiramo v sončnem vremenu, sušimo pa jih v senci in na zraku. Bezeg velja za eno najbolj zdravilnih rastlin, zato se v knjigah dostikrat pojavi tudi fotografija moškega, ki sname klobuk pred grmom bezga. Bezeg pospešuje delovanje znojnic in izločanje seča, kar posledično pomaga k odvajanju strupenih snovi in čiščenju telesa.

Kopriva

Kopriva ima povsem svoj vonj. Koprivo lahko nabiramo cvetočo ali necvetočo, od maja do konca julija. Sušimo jo v senci in šele posušeno zrežemo ter shranimo v papirnate ali platnene vrečke, v temne in suhe prostore. Kopriva vsebuje veliko mineralnih snovi. Kopriva tudi čisti kri in pomaga pri odvajanju tekočine iz telesa. Spomladi pa si lahko pripravite tudi špinačo iz kopriv, ki bo mnogo bolj bogata z mineralnimi in drugimi snovmi kot običajna.

Šipek

Vsebuje veliko vitamina C, zato krepi in utrjuje zdravje. Količina vitamina C pa se tudi ob pripravi zeliščnega čaja ne zmanjša. Šipek odpravi spomladansko utrujenost, bledico, vrne pa vam celo voljo do življenja. Hkrati pa tudi povečuje splošno odpornost telesa proti posebej tistim boleznim, ki so neposredno povezana z vitaminom C. Priporočljiv pa je tudi pri čiščenju telesa, saj pospešuje izločanje seča.

Priprava zeliščnega čaja

2 čajni žlički posušenega zelišča prelijte s skodelico vroče vode, potem čaj pokrijte in ga pustite stati 10 minut, nato ga precedite in ga pijte po požirkih.

Čajna mešanica za spomladansko čiščenje krvi

Pomlad je pravi čas, da se lotimo razstrupljanja svojega organizma. Čiščenje krvi je tudi ena izmed možnosti razstrupljanja telesa, saj s tem nekoliko razbremenimo jetra.

Na slabo stanje krvi in jeter vplivajo različni strupi (zdravila, kemikalije, alkohol, droga, kemoterapija …), prevelika količina zaužitih beljakovin ali hrane in enostavnih ogljikovih hidratov (sladkor…), pesticidi ali sledi pesticidov, ki jih pojemo skupaj s hrano, težke kovine, premajhna telesna aktivnost, bolezni …

Za mešanico čaja za čiščenje krvi potrebujemo:

• 50 g jegliča
• 50 g mladih bezgovih poganjkov (odprti popki spomladi)
• 15 g koprivnih listov
• 15 g regratovih korenin

Priprava:
1 čajno žlico mešanice za čiščenje krvi poparimo s ¼ litra vroče vode, namakamo 3 minute. Popijemo 2 skodelici na dan.

Seveda je najbolje, da vse sestavine naberete kar sami v naravi. Potem boste točno vedeli od kod so, poleg tega pa se boste še sprehodili in spoznavali zdravilne rastline.

Očistimo jetra

Res je, da so jetra naša čistilna naprava, vendar tudi ona občasno potrebujejo čiščenje in razstrupljanje, da lahko dobro opravljajo svojo nalogo še naprej.

Najboljše razstrupljanje je seveda postenje in pitje zdravilnih čajev. V tem članku smo se posvetili predvsem čajem za čiščenje jeter. Občasno rastrupljanje pa je dobro za vsa prebavila in ne samo za jetra.

Čaji in zelišča za razstrupljanje jeter

Kijasti lisičjak (1 skodelica čaja zjutraj in zvečer).
Čaj pegastega badlja (1 skodelica čaja zjutraj in zvečer).
Kolmeževa korenika (6 požirkov na dan). Namočimo v hladni vodi zvečer, zjutraj pa ga pogrejemo do 37 stopinj. Čaj pijemo ko je mlačen.
Čaj iz njivske preslice (2 skodelici), prelijemo z vročo vodo in namakamo kratek čas.

Mešanice čajev, ki ugodno delujejo na jetra so

• Ognjič
• Rman
• Kopriva
• Regrat

Te čaje lahko mešamo v enakih delih. Popijemo vsaj 3 – 4 skodelice na dan. V vsako skodelico čaja dodamo še 1 čajno žličko švedske grenčice. Če imate bolečine v jetrih, polagamo obkladke iz švedske grenčice (ponoči) in obkladke iz zmehčane njivske preslice čez dan.

Obolelo mesto prehodno namažemo s kremo iz ognjiča ali z oljem iz šentjanževke. Tudi samo Šentjanževo olje vtiramo na boleče mesto.

Tudi če z jetri nimate težav, je priporočljivo občasno narediti očiščevalno kuro.

Z namakanjem kopriv do krepkih in zdravih rastlin

Že naše prababice in babice so vedele katera zelišča oziroma rastline je potrebno namakati, kuhati,…, da dobimo naravna škropiva.

Vsem dobro poznana rastlina je navadna kopriva, ki se zelo rada naseli na naših vrtovih in nam povzroči kar nekaj dela, ko se trudimo in jo pulimo, da bi imeli vrt brez plevela. Namesto, da koprivo zavržemo  jo lahko uporabimo za pripravo škropiva.

Škropivo iz kopriv uporabljamo za zatiranje različnih vrst listnih uši, za krepitev rastlin, za povečanje odpornosti kot tudi za gnojenje, saj vsebuje tudi dušik. Škropivo pripravimo tako, da v 10-ih litrih vode namočimo 1 kg svežih kopriv, ki jih narežemo. Rastline namakamo 24 ur in ne več, saj postane v na nadaljnjih urah škropivo manj učinkovito. Če nimamo svežih kopriv pa lahko za ta namen vzamemo tudi posušene rastline, v tem primeru pa na isto količino vode damo 100 do 200 g posušenih rastlin.  Po 24 urah zmes precedimo in z dobljeno tekočin, dobro, z vseh strani poškropimo vrtnine, vrtnice, ….

Škropljenje lahko po nekaj dneh ponovimo. Ostanke kopriv, ki so nam ostali po namakanju pa stresemo na kompostni kup.

Damjana Benec, univ.dipl.inž.agr.

Koprive za zdravje

O njihovi zdravilnosti je znanega že veliko, so zastonj in rastejo za skoraj vsako hišo, še vedno pa se ob koprivah verjetno najprej spomnimo na to, da pekoče ‘kopanje’ v njih odganja revmo. Celo latinsko poimenovanje, Urtica, pomeni ‘skelenje’.

Počasi končno prihaja sezona kopriv! Najboljše za nabiranje in uživanje so namreč spomladi, ko začenjo po obronkih gozda, ob rekah, na njivah in za hišami odganjati mlade rastlinice. Podobno mlade in dobre so koprive tudi jeseni po dežju, rastejo pa seveda tudi poleti, a so takrat bolj trde in cvetoče (pa tudi veliko več druge izbire nam takrat ponuja rastlinski svet).

Nabiranje kopriv

Pri nabiranju ponavadi iščemo veliko koprivo, s prepoznavanjem pa ponavadi ni težav. Ker je včasih vseeno težko ločiti med njo in njeno sorodnico mrtvo koprivo (ki sicer ni strupena, a tudi tako blagodejna za telo ne), si pomagamo z odtrganim steblom. Medtem ko ima mrtva kopriva okroglo, je steblo velike koprive štirioglato. Še bolje se bomo prepričali, če se bomo koprivi pustili speči. Na spodnjem delu podolgovatih listov jajčaste ali srčaste oblike se nahajajo nežne dlačice, ki se zapičijo v kožo in izločijo blag strup. Ta speče in na koži povzroči rdečico in mehurje, sicer pa je povsem neškodljiv.

Nabiramo jih v velikih količinah, za sušenje, kuhanje, solate in pripravo polivk, ali pa ravno toliko, da jih sproti pojemo na sprehodu v gozdu. Najbolj se obnese tehnika, ki jo na svojih delavnicah uči Dario Cortese: vršiček rastline z dvema ali tremi pari listov previdno odtrgamo in liste pogladimo na spodnji strani v smeri vrha. To naredimo nekajkrat in nato koprivo povaljamo med dlanema. Takšna je pripravljena za romanje v usta ali v solato, med ostalo spomladansko rastje, in prav nič ne peče!

Kopriva v prehrani

Koprivo so v prehrani uporabljali že v starem Egiptu, kjer so jo kultivirali v vrtnino, od njih pa so jo za iste namene prevzeli še Grki in Rimljani. O koristnosti uživanja kopriv pišeta že Horacij in Hipokrat, rimski pisec Plinij starejši pa zapiše, da so mlade koprive spomladi najbolj zdrava hrana za telo in ga pred boleznimi varujejo še celo leto.

V prehrani uporabljamo čimbolj mlade vršičke in liste. Najbolj učinkovite in nedotaknjene so surove – v solatah, namazih in polivkah. Prav tako jih surove dodajamo v smoothieje, kjer njihova zdravilna moč pride še posebej do izraza. Lahko jih tudi sočimo, a za to potrebujemo dober polžast sokovnik, takšen sok pa je zelo močan, zato ga pijemo le v manjših količinah, pomešanega s kakšnim drugim sveže iztisnjenim zelenjavnim sokom.

Če smo jih nabrali večje količine, se jih splača tudi posušiti. Posušene zmeljemo v prah in z njim rudninsko obogatimo najrazličnejše jedi.

Pri kuhanju kopriv moramo biti pozorni predvsem na to, da vode, v kateri so se kuhale, ne odlijemo – s tem bi zavrgli mnogo koristnih rudninskih snovi. Najbolje jih je le na kratko podušiti, nekaj minut v vreli vodi. Možnosti je nešteto, uporaba pa podobna kot pri špinači in blitvi. Dodamo jih kuhanemu krompirju ali drugi zelenjavi, iz njih skuhamo juhe in enolončnice, uporabimo kot prilogo, z njimi napolnimo zavitke, jih vmešamo v zelenjavno rižoto ali pa jih skupaj s pinjolami spremenimo v pesto in prelijemo po testeninah. Odlične so že samo blanširane, prelite z olivnim oljem in potresene s čemažem (ta je še ena od čudovitih rastlin zgodnje pomladi).

Naše babice so zelo cenile tudi koprivni čaj iz posušenih ali svežih kopriv. Priprava je preprosta: »Zavremo liter vode, ga odstavimo in potopimo vanjo šopek mladih kopriv. Pustimo pokrito 10 min in odcedimo.« Tak čaj velja za edinstvenega odganjalca pomladne utrujenosti in nerazpoloženja, poleg tega pa pomaga pri vneti ustni votlini, angini, preveliki količini sladkorja v krvi in aftah.

Zunanja uporaba kopriv

Tudi zunanja uporaba ima številne namene in koristi. Odlične so npr. za nego las, predvsem temnih, ki jim lepo poudarijo barvo. V ta namen jih pripravimo isto kot zgoraj opisan čaj – z njim nato po umivanju glave izperemo lasišče in po tem las ne izpiramo. Takšna uporaba pomaga tudi proti prhljaju in redkih ter oslabelih laseh. Njen poparek je odličen tonik za obraz. Pri zoženih žilah in krčih v različnih delih telesa, ki kažejo na motnje v krvnem obtoku, pomaga koprivna kopel, kopriva pa se uporablja tudi za spiranje hemeroidov. Z zunanjo uporabo pripravka iz kopriv so si blizu tudi rastline v biodinamiki, saj tam kopriva velja za eno od najbolj uporabnih rastlin za gnojenje in zaščito rastlin.

Kaj vsebujejo koprive?

Česa NE vsebujejo, bi bilo boljše vprašanje! Sestavlja jih za zelenjavo neverjetnih 7% beljakovin, dopolnjenih z večino pomembnih mineralov in vitaminov. Železa je v njih po nekaterih podatkih 10x več kot v špinači, kalcija 5x več kot v kravjem mleku, po vsebnosti vitamina C pa 6x prehitijo limone. Tu so še kalij, magnezij, silicij, fosfor, beta karoten, vitamin K, vitamini B skupine, karotenoidi in flavonoidi. Mnogi od njih delujejo kot antioksidanti in iz telesa odplavaljajo škodljive proste radikale. Ne pozabimo na klorofil, ki je za telo pravi čudež.

Podobno kot špinača vsebujejo tudi nitrate, ki za telo v večji količini niso najboljši. Na srečo je nitratov zanemarljivo malo, če koprive rastejo na soncu, kar še enkrat potrdi, da je pomlad najboljši čas za nabiranje. Škodljivost nitratov uničuje tudi prisotnost klorofila. Vseeno jedi s koprivami (kot smo tega vajeni že pri špinači), ne pogrevamo.

Kaj prinašajo telesu koprive?

• boljše počutje
• močnejši imunski sistem
• boljšo in čistejšo kri
• krepkejše in bolj živahno ožilje
• bolj učinkovito presnovo
• bogatejšo črevesno floro
• telo brez odpadnih snovi presnove
• veliko energije in nič utrujenosti (skupaj s sproščujočim sprehodom v naravi – vedno jih je treba na srečo prej pač nabrati! )
• manj odvečne vode, ki se nabira v telesu
• boljše delovanje jeter in žolčnika
• zdrave telesne žleze

Vse preveč razlogov torej, da bi koprive kar tako spregledali!

Za konec pa še nekaj idej za smoothieje/sokove (mikser, sokovnik), ki jih odlično dopolnjujejo koprive. Naj bo tudi vaš začetek pomladi poln energije in zdravja!

Pomladno prebujanje

• sok štirih pomaranč (ali kar cele pomaranče)
• pest mladih listov kopriv
• pest regrata
• voda po potrebi

Zelenko

• 3 jabolka
• pest mladih listov kopriv
• voda po občutku
• žlica ječmenove trave ali alge spirulina v prahu (po želji)

Energik

• 2 banani
• pest mladih listov kopriv
• voda po občutku
• žlica konopljinih proteinov v prahu (po želji)

Eva Žontar za soncek.com