Setev endivije in radiča

V juniju je čas, da posejemo  endivijo ter zgodnje sorte radiča. Z endivijo dobijo solate novo razsežnost, ločimo jo na kodrolistno in širokolistno endivijo. S setvijo ne hitimo, kajti endivija ne prenaša dolgega dneva. Če jo bomo sejali prezgodaj bo več rastlin pobegnilo v cvet in ne bo razvilo tako želenih glav.

Endiviji so dobri sosedje fižol, koprc, grah, kumare, kolerabica, redkvica, redkev,rdeča pesa, špinača, paradižnik. Sejemo v prerahljano zemljo kateri smo primešali kompost. Seme kali 7 do 10 dni. Kasneje dognojimo z rastlinskim tekočim gnojilom, rastlinsko prevrelko.

Zrasle sadike bomo presajali v avgustu, sadili jih bomo na razdaljo 30 x 25 cm. Bolj kot bodo rastline endivije na gosto rasle bolj bodo na sredini svetlorumene barve, kot je najbolj priljubljeno. Da dosežemo še bolj zlatorumeno barvo notranjosti glave jih lahko  povežemo. Vežemo samo v suhem vremenu in tik pred porabo, sicer nam lahko zgnijejo.

Prvi pridelke pobiramo od septembra naprej pa vse do zime, nekatere sorte prenesejo tudi do -5oC. Na prostem jih pustimo tako dolgo kot je le mogoče. Pred mrazom jih zaščitimo s plastično folijo. Tudi, ko nastopi zima in je ne moremo več pustiti zunaj, jo skupaj s koreninami nesemo v hladnejši prostor ter jo zakopljemo v vlažen pesek. Tako si podaljšamo čas, ko lahko uživamo svežo, doma pridelano zelenjavo. Spravilo opravimo samo v suhem vremenu.

Radič je zelenjadnica, ki jo lahko gojimo skozi celo leto. Večinoma pa ga pridelujemo za jesensko zimski čas. Je prezimno trdna solatnica, zato ga imamo lahko ponovno na voljo zgodaj spomladi. Radič je glede pridelovanja nezahteven, ugaja pa mu zmerno podnebje. Uspeva tako na lažjih kot težjih tleh, saj ima globok koreninski sistem. Sejemo ga na sončne in tople lege. Daljše obdobje s temperaturami nad 30oC pa ga zaustavi v rasti.

Pred setvijo zemljo pognojimo s preperelim hlevskim gnojem ali kompostom. Sejemo ga v juniju, vzgojene sadike presajamo v juliju, tako nam bo na voljo v jeseni pa vse do pozne zime. Pri izbiri sorte bodimo pozorni na to kakšne lastnosti ima posamezna sorta kot tudi na prezimne in neprezimne sorte. Tako je na primer Tržaški solatnik prezimno trdna sorta radiča, zato ga lahko v jeseni zagrnemo in malo zasujemo s plastjo zemlje, tako nam bo spomladi na voljo za še eno rezanje. V nasprotju z njim je Goriški solatnik neprezimni. Radič Averto tvori okrogle glavice z vinsko rdečimi listi. Prezimi na prostem. Radič Palla rosa je zgodnja sorta radiča in je občutljiv za mraz ob prezgodnji setvi hitro uide v cvet. Sort radiča je veliko, pred nakupom se moramo odločiti  kakšno sorto radiča potrebujemo, glede na naše želje in pričakovanja.

Damjana Benec, univ.dipl.inž.agr.

Vegetarijanski recepti

Ker je zdrava hrana v teh časih zelo pomembna, smo zbrali nekaj naših najbolj branih vegetarijanskih receptov, ki jih sedaj za bralce portala www.bodieko.si predstavljamo na tukaj enem mestu.

Solata s koprcem

Sestavine (za 3-4 osebe):
velika glava zelene solate (najbolje kristalke ali ledenke)
3-4 žlice bučnega olja
1,5 dcl kisle smetane
sok 1/2 limone
1 zvrhana žlica suhega koprca ali 2 žlici svežega
1/2 žličke soli

Solato operemo, natrgamo in položimo v veliko posodo. V skodelici z vilicami dobro premešamo kislo smetano, bučno olje, limonin sok, koprc in sol. Tako pripravljeno polivko malo pred obedom prelijemo čez solato, da ostane hrustljava.

Zelenjavni žepki

Maslo s prsti dobro vtremo v moko, dodamo sol in pecilni prašek ter na koncu vodo. Sestavine dobro pregnetemo, da nastane srednje trdo testo. Pustimo ga počivati vsaj 30 minut.

Cvetačo in korenje nasekljamo na majhne koščke. 3 minute jih pražimo na 3 žlicah olja v močno razgreti kozici. Potem ogenj zmanjšamo, prilijemo 1/2 dcl vode in pokrijemo. Kuhamo še 5 minut in po potrebi premešamo. Medtem v majhni kozici suho opražimo koriander, koromač in triplat, da blago porjavijo (pazimo, da ne preveč, ker postane triplat grenek). Semena zmeljemo v ročnem ali električnem mlinčku. V isti kozici na 1 žlici olja opražimo nastrgan ingver, dodamo zmlete začimbe in jih še pol minute pražimo. Dodamo 1 žlico vode in kuhamo še eno minuto, da se naredi pasta. V tem času bo zelenjava že kuhana, vendar ne premehka. Dodamo ji pasto iz začimb in sol ter premešamo. Če želimo bolj sočen nadev, lahko dodamo 2-3 žlice kisle smetane ali 50 g naribanega sira.

Nadev preložimo na krožnik, da se malo ohladi, testo pa razdelimo na 8 delov in iz njih oblikujemo kroglice. Na namaščeni površini jih jajčasto razvaljamo na debelino 3 mm. Na eno polovico položimo 1-2 žlici nadeva in drugo polovico potegnemo čez nadev. Zgornji rob s prsti pritisnemo ob delovno površino, da se zlepi s spodnjim robom. Pazimo, da se vmes ne ujame nadev, ker se žepki ne bodo lepo zaprli. Rob zaključimo z modelom ali vilicami, če znamo, pa jih lahko tudi s prsti nagubamo. Žepke ocvremo in postrežemo kot priboljšek h glavnim jedem ali pa same s sočno omako in solato.

Sestavine za 4 osebe (za 8 žepkov):
Za testo:
250 g polnozrnate moke
30 g raztopljenega masla
1/2 žličke pecilnega praška
1/2 žličke soli
150 ml vode

Za nadev:
200 g cvetače
200 g korenja
100 g graha
4 žlice olja
1/2 žlice nastrganega ingverja
1 žlička koromačevih semen
1 žlička koriandrovih semen
1 žlička triplatovih semen
1/4 žličke popra
1/4 žličke kajenskega popra
1/2 žličke soli

Presne kroglice

Sestavine:
500 g rozin

150 g neslanih arašidov
100g orehov
(sok 1-2 pomaranč)
mleti janež
kokosova moka

Priprava:
Rozine operemo in nekaj časa namakamo. Medtem zmeljemo arašide in orehe (količine lahko poljubno določimo, če nimamo arašidov, lahko uporabimo tudi samo 250 g orehov), nato pa v multipraktiku zmeljemo še rozine. Če želimo, dodamo mleti janež. Vse sestavine zmešamo in iz zmesi oblikujemo kroglice. Če je zmes presuha, dodamo pomarančni sok ali vodo, na koncu pa lahko kroglice povaljamo v mleti kokosovi moki.

Polnjene paprike z vegetarijanskim nadevom

Sestavine (za 4 paprike):
4 paprike
50 g riža
50 g sojinih drobcev
2 žlici naribanega sira (po želji)
peteršilj
majaron
origano
poper
sol
paradižnikova omaka
sol

Paprike umijemo in izdolbemo pecelj ter semena. Sojine koščke prelijemo s toliko vode, da jih prekrije, in kuhamo 5 minut, da se zmehčajo in napojijo. Vodo nato odcedimo. Riž operemo in napol skuhamo, da je še malo trd, ga zmešamo s sojinimi koščki in začimbami po okusu, lahko vmešamo tudi nariban sir. S tem nadevom napolnimo paprike, jih položimo v visoko kozico in prelijemo s soljeno paradižnikovo omako. Kuhamo 20 do 30 minut oziroma dokler se ne zmehčajo. Postrežemo s pire krompirjem.

Domači sojini polpeti

Vse sestavine zmešamo in zmes temeljito pregnetemo. Če je presuha, dodamo malo vode, količino soli pa prilagodimo svojemu okusu. Iz zmesi oblikujemo polpete ali palčke podobne čevapčičem in jih opražimo na naoljeni ponvi – v dobri ponvi lahko uporabimo zelo malo olja. Opražene polpete postrežemo z rižem ali krompirjem in zelenjavno omako.

Sestavine:
Sojina kaša (ostanek od priprave tofuja)
1-2 žlici olja
80 g moke
½ žličke popra
1 žlička soli
½ žličke papirke
1 žlička koprca
2 stroka česna
¼  žličke kurkume

Sojino mleko in domači tofu

Sojo čez noč namočimo, naslednji dan pa jo čimbolj drobno zmeljemo v mešalniku. Vodo in sojo stresemo v 4-5 l lonec in pustimo za zavre. Potem zmanjšamo ogenj in pazimo, da nam pena, ki se v prvih minutah močno nabira na površini, ne prekipi.

Kuhamo okoli eno uro, na koncu pa precedimo skozi fino cedilo ali gazo. Dobili smo približno litra mleka in kar nekaj preostale zmlete soje. Mleko ohladimo in spravimo v hladilnik ter uporabljamo kot navadno mleko. Okus je nekoliko drugačen od okusa navadnega mleka, zato se je treba nanj navaditi.

Sestavine:
250 g bele soje
2-2,5 l vode
za tofu še:
sok 1 limone

Lahko pa ga tudi uporabimo za pripravo sojinega sira – tofuja. V tem primeru precejeno sojino mleko spet zavremo in mu dodamo sok ene limone oz. tolikšno količino, da se izloči sir, preostala tekočina pa je skoraj povsem bistra. Po nekaj minutah tekočino precedimo skozi preganjeno gazo in odcedimo. Sir povežemo v gazo in ga za 2-4 ure obtežimo (lahko z 3-litrskim loncem z vodo), odvisno od tega, kako trd sir želimo. Spravimo ga v hladilnik in uporabljamo v jedeh v različnih oblikah: bodisi kot kockice, ki jih dodamo na koncu; kot tanko narezane opražene in začinjene zrezke; kot zmlet dodatek k zelenjavnim jedem (npr. satarašu) ipd.

To je naš tokratni izbor, upamo, da vam bodo šli vegetarijanski recepti in njihova priprava dobro od rok,  priporočamo, da si preberete tudi članek Postati ali ostati vegetarijanec.