Nevarnosti, ki se skrivajo v kozmetičnih proizvodih

V kozmetičnih izdelkih se lahko skriva veliko kemičnih snovi, ki jih niti ne opazimo na embalaži, če nanje nismo pozorni. Osnovne sestavine naravne kozmetike so olja in rastlinski vosek. Aktivne snovi, ki so bogate z vitamini in minerali, so naravnega izvora in predelane na okolju prijazne načine. Te snovi v zadostnih količinah in brez nepotrebne predelave in kemičnih dodatkov prodrejo v kožo, ki jih odlično sprejema. Kemične snovi namreč sploh nimajo tako dobrega učinka, zato je brez konzervansov in umetnih barvil učinek aktivnih snovi največji.

Kemične sestavine kozmetike

Kakšne kemične substance se nahajajo v kozmetičnih proizvodih? Poglejte si v tabeli spodaj:

Mineralna olja

• sintetični glicerin
• petrolejsko olje
• tekoči parafin

Uporaba:

• pogosto uporabljen ekscipient
• olje

Negativni učinki:
Mineralna olja pridobivajo z destilacijo nafte, zato so brez hranilnih snovi, mašijo pore in preprečujejo absorpcijo vitaminov A in E, ki so topni v maščobah.

Parabeni

• paraben
• metilparaben
• propilparaben
• butilparaben

Uporaba:

• kot konzervans

Negativni učinki:
Parabeni so sintetičnega izvora, povzročajo pa alergije z estrogenskim učinkom.

Aluminij

Uporaba:

•  v dezodorantih

Negativni učinki:
Aluminij v nakeaterih primerih lahko povzroči negativne reakcije na koži, dolgoročno pa povzroča tudi nekatere nevrodegenerativne bolezni.

Silikoni in dimetikon

Uporaba:

• ekscipient,
• hidratantno olje

Negativni učinki:
To so sestavine sintetičnega izvora in poleg tega še delno biološko razgradljivi, kar pomeni da so škodljivi tudi okolju.

Kemična bomba na domačem pragu

Kadar je govora o onesnaženju okolja, se najprej spomnimo na izpušne pline, smog, tovarniške dimnike, velikanska smetišča, jedrske poizkuse, na nasedli tanker z iztekajočo nafto, na ozonsko luknjo in tudi vremenske ujme znamo povezovati s tem.

Eden od najhujših povzročiteljev onesnaženja narave pa so kemikalije, ki ne le da predstavljajo temelj današnje industrije, ampak so v našem življenju vse bolj prisotne, pa naj se jih zavedamo ali pa ne.

Pri kemikalijah seveda najprej pomislimo na skladovnice kovinskih sodov ali na razna sredstva za čiščenje, razmaščevanje, odmaševanje odtokov in odstranjevanje kamna ali vonjav. Ne pomislimo pa na konzervanse (brez katerih večina živil ne bi obstala niti toliko časa, da bi prišla na police trgovin), barvila (da bi hrana izgledala vabljivejša), parfume (sestavljene iz cele vrste kemičnih snovi) in barve, pa tudi ob prazni pločevinki strojnega olja, ki jo je odvrgel brezbrižni traktorist, smo navadno precej ravnodušni.

Na vprašanje, koliko kemikalij je dandanes uporabnih v svetu, je težko odgovoriti, prav zato pa po svetu tečejo različne aktivnosti v smeri obvladanja tega izjemno zahtevnega področja in perečega problema. Tako je Evropska unija pred nekaj leti pričela s projektom REACH.

Tako je februarja 2001 Evropska komisija izdala Belo knjigo strategije bodoče politike glede kemikalij (dokument COM (2001) 388) z namenom preoblikovati trenutna pravila, veljavna v sektorju kemikalij. Ta objava je sprožila velik odziv, Komisija pa je vtem pripravila vrsto besedil v zvezi z vpeljavo te pomembne politike.

Naslednje leto je bil na svetovnem razvojnem srečanju (UN World Summit on Sustainable Development) v Johannesburgu sprejet sistem GHS (GHS – Globally Harmonised System of Classification and Labelling of Chemicals), ki naj bi bil vpeljan do leta 2008. Sistem GHS naj bi uravnal varnostne in zdravstvene informacije, povezane s kemičnimi sustancami in mešanicami.

Zatem je oktobra 2003 Evropska komisija sprejela predlog o okvirnem sistemu regulacije poslovanja s kemikalijami za EU (COM (2003) 644), imenovan REACH (Registration, Evaluation and Authorisation of CHemicals). Eno od temeljnih izhodišč je, da naj bi bila vsaka proizvodnja ali uvoz katerekoli kemikalije v količini nad eno tono zavedena v posebni centralni bazi podatkov. Sicer pa so cilji, ki naj bi jih sistem REACH dosegel, zaščita človekovega zdravja in okolja ob istočasnem zadržanju konkurenčnosti z drugimi svetovnimi območji ter ob povečanju inovativnih možnosti evropske kemične industrije.

Ključni elementi reforme reach

• Enoten in učinkovit regulatorni okvir, ki bo zagotovil zadostno znanje o tveganju s strani substanc, ki so na trgu, in njihove uporabe
• Prenos odgovornosti za testiranje in obvladovanje tveganja z oblasti na industrijo
• Promocija inovativnosti in konkurenčnosti, ne da bi bila ogrožena visoka stopnja zaščite
• Vpeljava sistema avtorizacije, kjer bo za najbolj nevarne spojine zagotovljen nadzor sledljivosti
• Povečanje razvidnosti in informacij o kemikalijah.

Nedvomno je to ogromen projekt. Sistem bi enovito nadomestil štirideset sedaj veljavnih direktiv, pomembno pa je to, da gre za uredbo in ne za direktivo. To ni nepomembno, saj bo uredba že v prvi fazi obvezna za vse članice EU.

Za kakšen obseg gre pri tem projektu, dovolj nazorno kaže številka 30.000 kemikalij, ustrezajočih zgoraj navedenemu pogoju (“količina substance nad tono”). Za vse te kemikalije bodo morali proizvajalci zagotoviti ustrezen informacije, ki bodo potovale do vse vrst uporabnikov. Sistem torej ne bo zavezoval samo proizvajalcev kemikalij, ampak tudi njihove uporabnike (gradbeništvo, tekstilna, lesna, prehrambena, avtomobilska, kmetijska industrija, zdravstvo itd.).

Vsi zadovoljni? Kje pa!

Od tega sistema bodo imeli veliko korist tudi prebivalci, končni uporabniki in nenazadnje delavci v različnih vejah industrije. Ne pozabimo namreč, da kar ena tretjina (!) poklicnih bolezni, ki so letno priznane v Evropi, temelji na izpostavljenosti organizma nevarnim kemikalijam. Še posebej v srednjih in zlasti majhnih podjetjih je obstoječa zakonodaja s področja varovanja zdravja in okolja marsikje premalo učinkovita in zavezujoča. Zato ni presenetljivo, da so bila sindikalna združenja med tistimi, ki so pobudo in objavo te reforme pozdravili najprej in najglasneje. Vse drugače je z združenji delodajalcev, ki reformi logično nasprotujejo, saj bodo stroški za uvedbo zakonodaje REACH zelo veliki, nemalo pa se bo podražila tudi proizvodnja sama, profiti pa bodo ustrezno manjši. Nenazadnje bodo imeli delodajalci po vpeljavi te reforme veliko več obveznosti tako do delavcev kot tudi do okolja.

Seveda zgolj reforma REACH ne bo rešila vseh problemov, povezanih s kemikalijami, gre pa nedvomno za velik korak ne le k informiranosti uporabnikov kemikalij o tveganjih, katerim so pri uporabi teh substanc izpostavljeni, in izboljšanju zdravja delavcev, temveč tudi k celostni ureditvi nekega za svet izjemno perečega problema, ki se vsakodnevno kaže v najrazličnejših oblikah, med katerimi so vrste bolnikov v čakalnicah ali vremenske ujme samo nekatere najbolj vidne, nikakor pa ne najbolj zaskrbljujoče.

Aleš Petrič

S hrano proti ožanju krvnih žil

Holesterol je rumena, voskasta maščobna snov v krvi, ki povzroča, da arterije postajajo odlagališče bioloških odpadkov. Ti potem ožijo krvne žile in premoščajo prepad, ki vas loči od bolezni srca. Poznamo dve vrsti holesterola, in sicer LDL (low-density lipoprotein) in HDL (high-density lipoprotein). HDL holesterol veže molekule LDL in jih odnaša v jetra, kjer se uničijo.

Znanstveniki po svetu se že leta trudijo dokazati teorijo, ki obeta, da bo holesterol mogoče skoraj popolnoma uravnavati s hrano. Tega si še pred nekaj leti ni bilo mogoče niti zamišljati. Teorija, ki so jo postavili dr. Steinberg in drugi, opisuje, kako se zamašijo arterije. Posebne oblike kisika, znane kot prosti radikali, se v krvi srečujejo z maščobnimi molekulami LDL holesterola in jih oksidirajo. LDL postane žarek, podobno kot maslo, ki ni spravljeno v hladilniku. V takem stanju ga hitro pogoltnejo celice, imenovane makrofagi. Ko so makrofagi nabiti z maščobnimi kroglicami, se razrastejo v usodne maščobne celice.

Če želite znižati holesterol, jejte fižol …

Dr. James Anderson z University of Kentucky College of Medicine pravi, da 170 gramov kuhanega fižola na dan zniža škodljivi holesterol za približno 20 odstotkov! Rezultati se pokažejo v približno treh tednih. Učinkovite so vse vrste fižola, temni, svetli, leča, čičerika, posušena soja, pa tudi konzervirani fižol.
Nizozemski znanstveniki so odkrili tudi protiholesterolni učinek ovsa. O tem poroča dr. Michael C. Davidson, asistent na kardiologiji v Rush-Presbyterian-St. Luke’s Medical Center v Chicagu. Za tak učinek niso potrebne velike količine ovsa. “Srednje velika skodela kuhanih ovsenih otrobov ali velika skodela ovsene kaše povsem zadošča,” je v nedavni študiji navedel dr. Davidson. Najbolj zgovorno je to, da se je holesterol znižal celo za toliko, da je ena tretjina pacientov lahko opustila močna zdravila za zniževanje holesterola.

Dvajset objavljenih raziskav dokazuje tudi, da raven holesterola znižujejo sveži česen in nekateri česnovi pripravki. Po dr. Robertu Linu, ki je predsedoval mednarodni konferenci o zdravilnih učinkih česna, lahko trije stroki česna na dan znižajo količino holesterola v krvi za povprečno 10 odstotkov, pri nekaterih ljudeh pa tudi za 15 odstotkov. Prav nič ni pomembno, ali je česen kuhan ali surov, na oba načina je enako učinkovit.

HDL holesterol učinkovito zvišuje tudi uživanje surove čebule. Pol surove čebule oziroma čebulnega soka, zviša HDL za povprečno 30 odstotkov pri večini ljudi z boleznimi srca in s težavami s holesterolom.

Univerzalnost olivnega olja

Težko je dovolj poudariti, kako zelo je olivno olje koristno za arterije in uravnavanje holesterola. Njegovo učinkovanje je trojno. Najprej znižuje škodljivi LDL holesterol in nekoliko zvišuje ali ohranja količino HDL holesterola. Tako izboljšuje razmerje med njima, kar je za srce zelo pomembno. V nasprotju s tem pa rastlinska olja – koruzno, sojino, sončnično ali olje oljne repice – znižujejo tako koristni HDL kot tudi škodljivi LDL holesterol.

V neki temeljni študiji je bilo celo ugotovljeno, da je olivno olje celo boljša rešitev od standardno priporočane protiholesterolne maščobne diete. Kadar ljudje pojedo 41 odstotkov kalorij z maščobami, večino z olivnim oljem, se LDL holesterol zniža bolj kot ob dieti s polovično količino kalorij iz maščob. Poleg tega se koristni HDL ob dieti z olivnim oljem zviša, ob dieti z malo maščobami pa zniža. To seveda ne pomeni, da morate olivno olje lokati, pomeni pa, da takrat, ko si zaželite zabeljene hrane, sezite raje po olivnem olju, saj gre za nenasičeno maščobo, ki preprečuje mašenje arterij.

Oče bolezni je lahko karkoli, slaba prehrana pa ji je vedno mati. (Kitajski pregovor)

Mandlji in orehi

Glede na to, da je holesterol danes skoraj največja tegoba zahodnega sveta, je dobro vedeti, kako ga lahko z nekaterimi preprostimi prehrambenimi ukrepi učinkovito znižamo.
Kako lahko z orehi uravnavamo holesterol? Mar niso bogati z maščobami? Da, toda predvsem z nenasičenimi maščobami, za katere je znano, da znižujejo škodljivi holesterol, ker mu preprečujejo oksidacijo. Dr. Gene Spiller je moške in ženske, ki so imeli precej visok holesterol v krvi, povprečno okrog 6,24 mmola, pripravil do tega, da so vsak dan pojedli 100 gramov mandljev, kar je trajalo od treh do devetih tednov. Drugi testiranci so uživali enako količino maščob s sirom ali z olivnim oljem. Rezultat: povprečna vrednost holesterola pri jedcih mandljev se je v primerjavi z jedci sira zmanjšala za 10 do 15 odstotkov. Mandlji so učinkovali enako dobro kot olivno olje!

Presenetljiv je tudi podatek, da količino holesterola v krvi zanesljivo znižuje uživanje avokada. Avokado vsebuje velike koncentracije maščob, ki uravnavajo holesterol, tako kot mandlji in olivno olje. Holesterol pa lahko uravnavamo tudi z jagodami, kjer pomembno vlogo igrata vitamina C in E. Oba vitamina učinkovito preprečujeta spreminjanje LDL holesterola, zaradi katerega so ogrožene arterije. Moški in ženske, ki so zaužili po 180 miligramov vitamina C na dan (toliko ga je v 140 gramih jagod in v 115 gramih brokolija), so imeli za 11 odstotkov višji HDL holesterol od tistih, ki so zaužili le tretjino te količine. Neka teorija pravi, da vitamin C zavaruje LDL holesterol pred prostimi radikali.

Jabolka in druge jedi z veliko vsebnostjo topnih vlaknin, ki se imenujejo pektin, prav tako pomagajo zniževati nivo holesterola. Francoski raziskovalci so opazovali skupino zdravih moških in žensk srednjih let, ki so ob svoji običajni prehrani pojedli še dve ali tri jabolka na dan. Pri 80 odstotkih se je holesterol znižal, pri polovici celo za več kot 10 odstotkov. Tudi količina koristnega HDL holesterola se je povečala. Zanimivo je, da so bila jabolka bolj učinkovita pri ženskah.

Filtrirajte kavo!

Če pijete filtrirano kavo, si ravni holesterola ne boste povečali, ekspres kava pa holesterol zelo zvišuje. Vzrok je verjetno to, da snov, ki zvišuje holesterol, ostane v papirnatem filtru. Na ta način v Združenih državah Amerike danes pripravijo okoli 75 odstotkov kave.
Uganko so razrešili nizozemski raziskovalci. Iz evropske ekspres kave so izločili maščobno substanco, imenovano lipidni faktor. Prostovoljci, ki so jedli ta “kavni lipidni faktor”, so si holesterol v šestih tednih zvišali v povprečju za 23 odstotkov, od 4,68 mmola na 5,72 mmola! Skoraj pri vseh je narasel škodljivi LDL holesterol.

Dobro je tudi znano, da malo piva, vina ali žganja poveča koristni HDL holesterol. Neka raziskava v Veliki Britaniji dokazuje, da kozarček ali dva vina, piva ali kake mešane pijače na dan zviša HDL za povprečno 7 odstotkov. Nedavna raziskava na Oregon Health Sciences University je dokazala, da imajo ženske, ki si privoščijo štiri do trideset kozarčkov alkoholne pijače na mesec, višji HDL kot tiste, ki si pijačo privoščijo manj kot štirikrat.

Ali je lahko nevaren tudi prenizek holesterol?

Raziskovalci si to vprašanje zastavljajo vedno pogosteje in zdi se, da bi bil odgovor lahko pritrdilen. Zelo nizka raven holesterola, na primer pod 4,16 mmola, je lahko nevarna. V neki raziskavi, v kateri je sodelovalo 350.000 zdravih moških srednjih let, so dr. James Neaton in njegovi sodelavci na University of Minnesota ugotovili, da je bila raven holesterola pri 6 odstotkih preiskovanih moških zelo nizka, bolezni srca pa med njimi tako rekoč ni bilo. Vendar pa so imeli možje z nizkim holesterolom drugačne težave: dvakrat bolj so bili izpostavljeni kapi zaradi krvavitve, smrti zaradi kroničnih obstruktivnih pljučnih bolezni in samomora, trikrat večja je bila nevarnost, da zbolijo za rakom na jetrih. Raziskave povezujejo nizek holesterol tudi z rakom debelega črevesa in poškodbami jeter.

Obstajajo tudi novi dokazi o tem, da nizek holesterol povzroča depresijo, vsaj pri starejših moških. Raziskava, ki jo je vodila dr. Elisabeth L. Barret-Connor z University of California v San Diegu, je pokazala, da je bilo približno 16 odstotkov moških, starih 70 let ali več, ki so imeli zelo nizko raven holesterola, rahlo ali hudo depresivnih. Dr. Barret-Connorjeva lahko zgolj sklepa, da nizek holesterol znižuje koncentracije serotonina v možganih, to pa vodi v vedno hujšo depresijo in agresivnost.

Zavajajoče deklaracije na hrani: Polnozrnato

Naslednjih nekaj člankov bo posvečenih ‘razkrinkanju’ laži, ki jih proizvajalci hrane širijo oziroma dodobra prikrijejo. Proizvodi, ki imajo največ nevarnih dodatkov so po navadi trženi kot izredno zdravi, organski ter dobri za nas. Zato takšni proizvodi po navadi zasenčijo tiste, ki pa so za nas dejansko dobri in zdravi.

Verjetno je večini jasno, da je hrana, ki je sveža (zelenjava in sadje) tudi polna vitaminov in mineralov, ki so za nas dobri. Vendar pa to ne sme biti že v naprej pripravljena hrana, ki je lepo zavita v paketke, z raznimi napisi organsko, naravno, bio, …

Problem je v tem, da potrošniki slepo verjamemo napisom na embalaži, saj se nam zdi skoraj neverjetno, da bi nas kdo želel hraniti z nevarnimi snovmi. Vendar pa je realnost na žalost drugačna. Proizvajalci hrane dodajajo tej razne dodatke (emulgatorji, aditivi), ki so nam škodljivi, zato je potrebno malo zdravega razuma.

Za vas smo pripravili serijo člankov, ki bodo razkrili devet najbolj očitnih laži, ki jih najdemo na embalažah. Prvi članek govori o oznaki ‘polnozrnato’.

Polnozrnato

Stojite v trgovini pred polno polico izbire, kjer se lahko odločite med npr. navadnimi piškoti, ali pa tistimi, ki bi naj bili polnozrnati. Velikokrat vam logika narekuje tisto bolj zdravo izbiro – polnozrnate piškote. Vendar pa je po navadi tako, da so ti narejeni večinoma iz navadne moke, tiste polnozrnate pa je le majhen odstotek. Pa naj vas pri tem ne preslepi temna barva piškotov, saj je ta posledica karamele, ki jo je proizvajalec dodal, da bi zavedel kupca.
Toliko o poštenem oglaševanju …

Umetne dišave v pomarančnem soku?

100% pomarančni sok. To verjetno piše na veliko proizvodih, ki ste jih v že kupili in ki bi naj vsebovali pomarančni sok. Zato si verjetno tudi večina misli, da pije pravi 100% pomarančni sok. Pa vendar … ali ga res?

Verjetno mnogih ne preslepi oznaka ‘sveži pomarančni sok’, saj se zavedamo, da pomaranče prihajajo iz različnih koncev sveta, zaradi različnih letnih časov. Zato tudi ni možno narediti soka iz svežih pomaranč, če so le-te potovale kdo ve koliko časa v kontejnerjih, da ne omenjamo roka uporabe in datuma proizvodnje soka.

Mnogi pa se verjetno tudi ne zavedajo nekaterih dejstev glede pomarančnega soka:

• Kisik je mnogokrat vzet iz samega soka še preden tega pripeljejo do rezervoarjev, da se sok pri samem postopku ne bi pokvaril. Vendar pa s tem, ko vzamejo kisik iz pomaranč, vzamejo tudi samo bistvo pomaranč, njihov okus.
• Zato, da bi nadomestili to izgubo, dodajo umetne dišave. Tako večje tovarne poskrbijo, da ima vsak karton s sokom enak okus, saj bi bilo drugače po naravnem postopku to zelo težko izvedljivo, kar ste verjetno tudi sami že kdaj opazili, ko ste jedli pomaranče – nampreč nimajo vse enakega okusa, še posebej, če jih kupite pri različnih trgovcih se to bolj izrazito pozna.

Emulgatorji in aditivi

Emulgatorje in aditive, najdemo danes že skoraj povsod. Veliko pa se nas je verjetno tudi že vprašalo, kaj ti dodatki sploh so in kaj pomenijo te številke na embalaži.

Nekakšno splošno mnenje je, da so emulgatorji slabi, vendar to ne drži – vsaj v celoti ne. Veliko emulgatorjev najdemo v naravi, saj je to snov, ki pospešuje nastanek emulzije. Po kemični sestavi se ločijo na dva dela – hidrofilni (je topen v vodi) ter lipidotopni (topen v maščobah). Tako so emulgatorji razporejeni med vodno in oljno fazo.

Kje najdemo emulgatorje in aditive

Emulgaotrji so pogosto sestavni del raznih čistil, veliko pa se jih uporablja tudi v farmacevtski ter živilski industriji. Označujemo jih z oznako E ter številko, katera pripada določenemu emulgatorju (npr. lecitin nosi oznako E322).

Če še vedno nimate točne predstave o tem, kaj emulgator je, lahko za primer vzamemo naslednje dejstvo; olje in voda se zelo težko mešata, vendar pa lahko ob pomoči emulgatorja naredimo npr. majonezo brez jajc. Tako je v Evropi dovoljeno živilom dodajati kar 75 različnih emulgatorjev, med temi je največ gliceridov, fosfatov, guar gumiji, karagenani, alginatoi, lecitin in različni vrste škroba. Emulgatorji omogočajo, da se v živilih ohranijo t.i. homogene zmesi, katere se po navadi ne mešajo.

Naravni emulgatorji pa so encimi in fosfolipidi. Mleko je dober primer naravnega emulgatorja, saj je glede na kemijsko sestavo mleko mešanica maščobnih kapljic razpršenih v vodi. Tudi jajca so vrsta emulgatorja, saj vsebujejo lecitin.

Poleg emulgatorjev pa poznamo tudi ostale aditive, ki prav tako nosijo na deklaracijah živil in ostalih proizvodov oznako “E“. Med te aditive poleg emulgatorjev sodijo še:

• barvila; po navadi so dodana za to, da naredijo določen izdelek bolj barvno privlačen,
• konzervansi; podaljšujejo rok uporabnosti živil
• antioksidanti; preprečujejo žarkost maščobe
• ojačevalci okusa; vplivajo na izrazitost okusa živil
• sladila; uporabljajo se namesto sladkorja, ker zmanjšujejo energijsko vrednost živil.

Da pa boste znali razlikovati med zdravju škodljivimi ter neškodljivimi aditivi, pa smo za vas izbrskali tabelo, ki vas bo seznanila z različnimi vrstami aditivov, da boste vedeli, katerih se morate v prihodnje izogibati.

Izredno škodljivi dodatki. Ce je le mogoce, se jim povsem izognite.
E102	tartazin	Povzroca alergije, astmaticne napade, migrene, zamegljen vid, srbecico, vnetje nosne sluznice, škrlatne kožne madeže. Povezujejo ga z tumorji šcitnice in poškodbami kromosomov. Še posebej je nevaren za osebe, preobcutljivih na aspirin ter za astmatike. V kombinaciji z E210 povzroca hiperaktivnost pri otrocih.
E110	oranžno FCF	Povzroca želodcne težave, slabost, bruhanje, kožne izpušcaje, podobne koprivnici, otekanje kože, alergije, ledvicne tumorje, poškodbe kromosomov, bolecine v trebuhu, poslabšanje prebave, zavracanje hrane. Povezujejo ga s tumorji pri poskusnih živalih. Še posebej nepriporocljiv za osebe, preobcutljivih na aspirin. Povzroca hiperaktivnost pri otrocih.
E131	modro V	Povzroca kožne izpušcaje, podobne koprivnici, srbecico, slabost, bruhanje, motnje v krvnem pritisku, drhtavico, ter težave pri dihanju in druge alergijske reakcije. Povzroca hiperaktivnost pri otrocih.
E132	indigotin	Isto kot E131. Povezujejo ga tudi z možganskimi tumorji.
E173	aluminij	Povzroca številne alergijske reakcije, povezujejo ga z Alzheimerjevo boleznijo, povzroca osteoporozo.
E249	K nitrit	Rakotvoren. Povzroca težave pri dihanju, omotico in glavobol.
E250	Na nitrit	Dokazano rakotvoren. Povzroca hiperaktivnost.
E310	propil galat	Povzroca vzdraženje želodca ali kože, ter krvne motnje (metemoglobinemija). Potencialno rakotvoren.
E311	oktil galat	Enako kot E310.
E312	dodecil galat	Enako kot E310.
E620	glutaminska kislina	Enako kot E621.
E621	mononatrijev glutaminat	Povzroca glavobol, pekoc in šcemec obcutek v vratu in na podlakteh, napetost obraza, žejo, hladen znoj, omotico, slabost, diarejo, trebušne krce, motnje v srcnem ritmu. Povzroca možganske poškodbe pri laboratorijskih živalih.
E622	monokalijev glutaminat	Enako kot E621.
E950	acesulfam K	Povzrocil raka pri poskusnih živalih, škodljivo vpliva na šcitnico.
E951	aspartam	Povzroca: glavobol (tudi zelo mocan) in migrena, slabost, vrtoglavica, nespecnost, izguba kontrole nad udi, zamegljen vid, slepota, izguba spomina, nejasen govor, vse vrste depresije, ki pogosto vodijo v samomorilske težnje, hiperaktivnost, crevesne in želodcne motnje, epilepticni napadi, kožne poškodbe, izpušcaji, napadi tesnobe, bolecine v mišicah in sklepih, neobcutljivost, spremembe razpoloženja, utrujenost, menstrualni krci (tudi izven cikla), izguba sluha ali zvonjenje v ušesih, izguba ali sprememba okusa, simptomi podobni tistim pri srcnem napadu, astma, stiskanje v prsih. Kronicne posledice, h katerim aspartam bistveno prispeva: multipla skleroza, hormonske težave, Alzheimerjeva bolezen, Parkinsonova bolezen, hipoglikemija, možganske poškodbe (tumorji), neuro-endokrine okvare.
E952	ciklamat	Povzroca migrene, je potencialno rakotvoren, povzrocil raka in poškodbe na modih pri poskusnih živalih.
E954	saharin	Potencialno rakotvoren. Povzrocil raka pri poskusnih živalih.
E924	K bromat	V vecjih kolicinah povzroca slabost, bruhanje, diarejo, bolecine. Povzrocil raka pri poskusnih živalih.

Škodljivi dodatki. Poskusite se jim povsem izogniti, ce pa to ni mogoce, omejite zaužite kolicine na minimum.
E122	azorubin	Povzroca kožne izpušcaje, podobne koprivnici, ter zadrževanje vode. Še posebej nepriporocljiv je za osebe, preobcutljive na aspirin in astmatike. Povzroca hiperaktivnost pri otrocih.
E123	amarant	Lahko povzroci astmo, ekceme in hiperaktivnost. Pri laboratorijskih živalih povzrocil poškodbe in smrt zarodkov. Potencialno rakotvoren.
E127	eritrozin	Povezujejo ga s tumorjem šcitnice in poškodbami kromosomov.
E235	natamicin	Povzroca slabost, bruhanje, anoreksijo, diarejo, vzdraženje kože.
E251	Na nitrat	Potencialno nevaren zaradi pretvorbe v nitrit v telesu.
E252	K nitrat	Dalj casa trajajoce uživanje že majhnih kolicin lahko povzroci slabokrvnost in vnetje ledvic. Pri zaužitju vecje kolicine lahko povzroci mocne bolecine v trebuhu, bruhanje, mišicno oslabitev, omotico in nepravilen pulz. V nekaterih primerih se v želodcu pretvori v nitrit, ki je potencialno rakotvoren.
E320	butil hidroksianizol (BHA)	Povzroca alergijske reakcije in hiperaktivnost. Potencialno rakotvoren, povzroca raka pri poskusnih živalih.
E321	butil hidroksitoulen (BHT)	Enako kot E320.
E407	karagenan	Povezujejo ga z rakom in cirom na želodcu.
E421	manitol	Potencialen alergen. Povzroca diarejo, motnje v delovanju ledvic, slabost, bruhanje.
E508	K klorid	V vecjih kolicinah povzroca cir na želodcu.
E553(b)	talk	Povezujejo ga z rakom na želodcu.

Pogojno škodljivi dodatki. Rizicne skupine naj se jim povsem izognejo. Tudi za vse druge je priporocljivo, da se jim cimbolj izogibajo.
E100	kurkumin	Nepriporocljiv v primeru žolcnih kamnov, zlatenice, kolik in zastrupitve jeter.
E104	kinolinsko rumeno	Povzroca hiperaktivnost pri otrocih, ter dermatitis.
E107	rumeno 7G	Povzroca alergijske reakcije pri astmatikih in hiperaktivnost pri otrocih.
E124	rdece R4	Povzroca alergijske reakcije, še posebej pri osebah, preobcutljivih na aspirin ter pri astmatikih.
E129	rdece AC	Povzroca alergijske reakcije, še posebej pri osebah z obcutljivo kožo. Povezujejo ga z rakom pri poskusnih živalih.
E155	rjavo HT	Povzroca alergijske reakcije pri astmatikih, ter ljudeh, preobcutljivih na aspirin. Povzroca preobcutljivost kože.
E174	srebro	Dolgotrajno redno uživanje lahko povzroci okvaro ledvic, ter modro-sivo barvo oci, nosa, nosnic, grla in kože.
E180	rubin	Zaostri simptome pri ljudeh z astmo, vnetjem nosne sluznice in koprivnico.
E210	benzojska kislina	Povzroca kožne izpušcaje, podobne koprivnici, astmo, nevrološke motnje. V vecjih kolicinah povzroca želodcne težave. V kombinaciji z E102 povzroca zelo mocno hiperaktivnost pri otrocih.
E211	Na benzoat	Pri ljudeh z astmo, preobcutljivostjo na aspirin in koprivnico lahko povzroca poslabšanje simptomov, še posebej v kombinaciji z E102. Povzroca hiperaktivnost pri otrocih.
E212	K benzoat	Enako kot E211.
E213	Ca benzoat	Enako kot E211.
E635	dinatrijev 5′-ribonukleotid	Povezujejo ga s kožnimi izpušcaji do 30 ur po zaužitju (odvisno od obcutljivosti posameznika).
1510	etanol	Alkohol. Škodljivi ucinki so splošno znani.

Manj škodljivi, vendar ne nenevarni dodatki. Previdno pri uporabi.
E120	karminska kislina	Povzroca hiperaktivnost pri otrocih.
E128	rdece 2G	Povzroca težave, povezane s krvnim hemoglobinom in hiperaktivnost pri otrocih.
E133	modro FCF	Povzroca hiperaktivnost pri otrocih.
E151	crno PN	Povzroca hiperaktivnost pri otrocih.
E153	sajasto crno	Potencialno rakotvoren. Prepovedan v ZDA.
E154	rjavo FK	Povzroca hiperaktivnost pri otrocih.
E160(b)	anato	Povzroca koprivnico. Lahko povzroci hiperaktivnost pri otrocih.
E216	propil p-hidroksibenzoat	Povzroca alergijske reakcije.
E218	metil p-hidroksibenzoat	Povzroca alergijske reakcije, ki v glavnem prizadenejo kožo.
E220	žveplov dioksid	Povzroca astmaticne napade, unicuje vitamin B. Težko prebavljiv za ljudi z okvaro ledvic.
E221	Na sulfit	Enako kot E220.
E222	Na hidrogen sulfit	Enako kot E220.
E223	Na metabisulfit	Enako kot E220.
E224	K metabisulfit	Enako kot E220.
E225	K sulfit	Enako kot E220.
E228	K hidrogen sulfit	Enako kot E220.
E264	amonijev acetat	Povzroca slabost in bruhanje.
E281	Na propionat	Povezujejo ga z migrenami.
E319	TBHQ	Povzroca slabost in bruhanje. Doza 5g je smrtna.
E334	vinska kislina	V vecjih kolicinah povzroca crevesni katar.
E412	guar gumi	Povzroca slabost, napenjanje in krce.
E420	sorbitol	V vecjih kolicinah lahko povzroci vetrove in ima odvajalen ucinek.
E422	glicerol	V vecjih kolicinah povzroca glavobol, žejo, slabost in povišan krvni sladkor.
E440(a)	pektin	V vecjih kolicinah povzroca vetrove.
E441	želatina	Ce je pridobljena iz živalskih virov jo povezujejo z možnostjo okužbe z BSE (bolezen norih krav).
E503	amonijev karbonat	Draži sluznico.
E626	gvanilna kislina	Lahko povzroci protin.
E627	dinatrijev gvanilat	Enako kot E626.
E629	kalcijev gvanilat	Enako kot E626.
E633	kalcijev inoziat	Enako kot E626.
E925	klor	Unicuje hranljive snovi, rakotvoren. Pogosto dodan pitni vodi.
E926	klorov dioksid	Glej E925.
E967	ksilitol	Pri poskusnih živalih povzrocil ledvicne kamne in imel odvajalen ucinek.

Povsem nenevarni dodatki.
E101	riboflavin	vitamin B2.
E140	klorofil	Naravno barvilo zelenih rastlin.
E160(a)	karoten	Naravno barvilo v korenju in drugih rumenih in oranžnih sadežih. Clovekov organizem ga pretvarja v vitamin A.
E160(d)	likopen	Naravno rdece barvilo v paradižniku in številnih drugih sadežih. Zmanjšuje tveganje raka.
E160(e)	beta-apo-8′-karotenal (C30)	Naravno oranžno barvilo.
E160(f)	etilni ester beta-apo-8′-karotenske kisline	Naravno oranžno barvilo.
E161(b)	lutein	Naravno rumeno barvilo, prisotno v zelenih listih in drugod.
E161(g)	kantaksantin	Naravno rumeno barvilo, prisotno v gobah, ribah, famingovih peresih.
E162	betanin	Naravno škrlatno barvilo iz rdece pese.
E163	antocianini	Naravno vijolicno barvilo iz cvetja.
E170	kalcijev karbonat	Kreda. Neškodljiva v zmernih dozah.
E260	ocetna kislina	Sestavina jedilnega kisa, pridobljena iz lesnih vlaken.
E290	ogljikov dioksid	Mehurcki v gaziranih pijacah.
E300	askorbinska kislina	Vitamin C.
E306-E309	tokoferol	Vitamin E.
E322	lecitin	Emulgator, pridobljen iz soje, jajcnega rumenjaka, arašidov, koruze ali živalskih virov. Neškodljiv. V vecjih kolicinah lahko povzroci želodcne težave.
E330	citronska kislina	Zaradi jezikovne pomote napacno razumljena kot škodljiva in celo rakotvorna. V resnici povsem neškodljiva naravna snov.
E341	kalcijev fosfat	Mineralna sol, gradnik kosti.
E343	magnezijev fosfat	Bistven mineral.
E375	niacin	Vitamin B3.
E381	amonijev feritni citrat	Bistven mineral.
E400	alginska kislina	Smola iz morskih alg.
E406	agar	Smola iz morskih alg.
E519	bakrov sulfat	Bistven mineral.

Viri: bodite informirani, Wikipedia