Kompostiranje za naravi prijaznejši vrt

»Prav v kmetijstvu se pokaže, da se morajo potegniti iz duhovnosti sile, ki so danes povsem neznane in nimajo svojega pomena le v tem, da postane kmetijstvo na primer malo boljše, temveč imajo pomen v tem, kako se bo življenje ljudi na Zemlji v fizičnem smislu sploh lahko nadaljevalo.« »Zdrava kmetija bi morala tisto, kar sama potrebuje, tudi iz sebe pridelati.«

Rudolf Steiner; Temelji uspešnega kmetovanja v očeh duhovne znanosti

Odredba, ki jo v nekaterih evropskih državah poznajo že leta, določa, da morajo vsa gospodinjstva biološko razgradljive odpadke zbirati ločeno. V primeru, da imate vrt, lahko biološke odpadke kompostirate kar sami in tako prihranite pri stroških za zbiranje in odvoz odpadkov v kompostarne. Kompostiranje je najbolj naraven način bogatenja prsti. Kompost, ki je pravilno pripravljen, vsebuje or¬gan¬ske sno¬vi, hu¬mu¬s, ma¬kro- in mi¬krohra¬nila, vi¬ta¬mi¬ne in hor¬mo¬ne. Kompost so poznali že v času zgodnjih Rimljanov, danes pa je nujen pripomoček ekoloških kmetovalcev. Tudi tako imenovano biodinamično poljedelstvo, ki ga je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja razvil Rudolf Steiner, temelji na kompostiranju. Steinerjeva metoda kmetovanja temelji na misli, da je treba kmetijstvo razumeti kot avtonomen organizem. Kmetijstvo mora biti uravnovešeno v različnih funkcijah ter hkrati delovati v sožitju z okoljem. Zdrava rastlina je namreč rezultat ravnovesja med silami ozračja in vesolja iz okolice ter zemeljskimi silami, ki prihajajo iz tal.

Gnojenje

Rastline za zdravo rast potrebujejo pravo ravnovesje hranilnih snovi. Da bi jim jih priskrbeli, moramo zanje izbrati pravo gnojilo. Gnojilo dodajte rastlini takrat, ko jo sadite, potresite ga po gredicah kot sezonski dodatek ali pa z redko raztopino gnojila pognojite mlade sadike. Z raztopino lahko tudi pospešite rast rastlin med sezono rasti. Kadar rastlini primanjkuje hranilnih snovi, se to pokaže na njeni zunanjosti. Znaki pomanjkanja so pokvečena in zakrnela rast, rumeni ali lisasti listi, ožgani robovi listov, prezgodnje dozorevanje, venenje ali slaba rast korenin. Idealna zemlja za rastline je ilovica, ki vsebuje razpadle organske snovi ali humus. Zdrava zemlja je ravno prav kisla ali bazična – raven Ph se mora gibati med 5 in 7. Pravilno pripravljen kompost je idealno gnojilo, če ga pripravimo sami, pa imamo tudi popoln nadzor nad njegovo sestavo. Eko pridelki namreč zahtevajo eko kompost.

Kemični elementi v prsti

Primarni elementi:
Dušik
Pomemben je za rast listov, stebel in sadežev. Zelišča, ki jih gojite zaradi listov, potrebujejo dodatno mero dušika v zemlji.

Fosfor
Sodeluje pri oblikovanju celic in kemičnih reakcijah, ki potekajo pri rasti in razmnoževanju. Spodbuja rast in razvoj korenin, semen, cvetov in sadežev.

Kalij
Izboljšuje kakovost svetov in sadežev. Krepi zdravje rastline, steblo in debelino celic ter pomaga pri gibanju vode skozi rastlino, zaradi česar je rastlina odpornejša proti škodljivcem, bolezni, suši in vročini.

Sekundarni elementi:

• - kalcij
• - magnezij
• - žveplo

Dodatni elementi:
železo, mangan, bor, baker, cink, molibden.

Kako kompostirati?

Trgovine ponujajo različne vrste kompostnikov. Večinoma so narejeni iz plastičnih materialov. Sami si lahko kompostnik naredite iz lesa. Pri izdelavi kompostnika imejte v mislih, da boste morali nekako doseči spodnje plasti v posodi. Ta problem lahko rešite z vratci ali z loputo. Na dno kompostnika naložite plast prodnikov. Idealen prostor za kompostnik je na senčnem in vlažnem mestu vrta, saj biološki odpadki za razkrajanje potrebujejo vlago. Dobro je, da stoji kompostnik na mestu, iz katerega boste z lahkoto dostopali iz kuhinje (večina odpadkov, primernih za kompostiranje, bo nastala prav tu), hkrati pa je dovolj daleč od točk, na katerih se zadržujete, da vas neprijeten vonj, ki nastaja pri razkrajanju, ne doseže.

Sestava komposta

Kompost nastane ob razgradnji rastlinskega materiala s pomočjo encimov, ki jih proizvajajo mikroorganizmi. S kompostom bogatimo zemljo in na ta način hranimo rastline, ki tam domujejo. Zemljišče, obogateno s kompostom, je tudi bolj odporno proti eroziji prsti in ima večjo kapaciteto za zadrževanje vlage. Kvaliteta komposta je neločljivo povezana z raznolikostjo sestavin, iz katerih je narejen. Paziti moramo, da so sestavine, iz katerih kompost nastane, ekološko neoporečne. Če uporabljate kompost iz kompostarn komunalnih podjetij, se morate zavedati, da kompostarna ne more popolnoma nadzirati vsebine komposta. To pomeni, da je takšen kompost primeren zgolj za gojenje rastlin, ki jih ne nameravate uživati, oziroma sploh ni primeren, v primeru, da gojite rastline, ki niso za uživanje, in tiste, ki so na isti površini. Dober kompost vsebuje uravnoteženo kombinacijo gradiv, iz katerih nastaja dušik, in tistih, iz katerih nastaja ogljik. Prva so običajno zelene barve ali pisani in mokri, drugi rjave barve in suhi. To pomeni, da mora dober kompost vsebovati količino bioloških odpadkov teh dveh barv v razmerju 25–30 : 1. Kvaliteten kompost lahko nastane le ob primerni zračnosti in vlagi. V pomoč prvi dodajajte kompostu papirnate odpadke, kot so tulci toaletnega papirja. Poleti (ob hudi vročini) kompost polivajte z vodo, da se ne izsuši. Proces prehoda bioloških gradiv v kompost traja približno eno leto.

Kdaj kompost ne nastane?

Proces kompostiranja mora biti pravilen, sicer kompost ne bo nastal. To pomeni, da morate biti vse leto pozorni na to, kaj se dogaja v kompostniku. Kup mora oddajati toploto ob razpadanju. Ker je topel, je zelo pomembno, da dobiva dovolj zraka in vode. Pazite tudi, da zraka ali vode ni preveč, saj boste na ta način upočasnili kompostiranje. Kompostiranje se lahko ustavi, če pridejo v kompostnik povzročitelji bolezni ali neželena semena. Slednjih škodljivcev se znebimo tako, da kompost pokrijemo s folijo ali z dodajanjem manjših količin človeškega urina. Ključni za nastanek komposta so živalski organizmi. Pri nastanku komposta pomagajo mikroorganizmi, kot so bakterije, aktinomicet (razgrajuje papirnate izdelke), glive-plesni in kvasovke, praživali in kotačniki. Bolj ko je prisotnost mikroorganizmov uravnotežena, hitrejše nastaja kompost. Koristni gostje kompostnikov so deževniki, ki zaužijejo in prebavijo delno kompostiran material, zračijo kompost in pomagajo pri odtekanju vode.

Kaj lahko mečete na kompostni kup?

• olupke
• obrezke zelenjave, sadja
• čajne vrečke
• kavno usedlino
• pokošeno travo
• listje
• slamo
• žaganje
• kosti

Česa ne smete metati na kompostni kup?

• živalskih iztrebkov
• ostankov mlečnih izdelkov
• mesa
• kuhane hrane
• kosti
• maščob
• čebule
• citrusov

OPOMBA: Neposredno sajenje v kompost ni priporočljivo. V mešanici z zemljo naj ga bo med 20 in 25 odstotkov.

A. J., foto: Dreamstime

Topli in hladni kompostni kupi

Kompostiranje je eden izmed najbolj naravnih in ekoloških načinov gnojenja na vrtu, zato se ga poslužuje vse več domačih vrtičkarjev.

Hladni kompostni kup

Najbolj preprosta metoda za pripravo komposta je hladni kompostni kup. V kompostnik le dodajajte odpadke in sproti pršite z vodo, če je treba, da je vsebina kompostnika vseskozi vlažna, vendar ne preveč.

Če kompostu dodate tudi kaktšno dejavno snov, pospešite gnitje. To je lahko svež gnoj, sredstvo za pospešitev kompostiranja — dobi se v vrtnih centrih ali majhna količina (25 g) amonijevega sulfata.

To količino dodajte 15-20 cm debelemu sloju, ki ga prekrijte z drugim slojem in vse skupaj potresite z naravnim apnom. Tako pospešite razpadanje. Sredstva za pospešitev kompostiranja ne smete neposredno mešati z apnom, ker pride do škodijive reakcije, zaradi katere sredstvo ne deluje tako, kot je treba.

Odpadki prej ali slej zgnijejo. Dobro zgniti kompost z dna kompostnika pomešajte z manj zgnitim na sredini in na vrhu kompostnika, saj tako pospešite gnitje. Slabi strani hladnega kompostnega kupa sta premajhna toplota, ki pogosto ne zadostuje za uničenje semen plevela, in dolžina kompostiranja, ki lahko traja eno leto.

Topli kompostni kup

Tega je težje narediti, vendar v njem kompostiranje poteka mnogo hitreje, poleti tudi le šest tednov, kup pa se tudi močno segreje in uniči vsa semena plevela. Ker je boljša tudi kakovost tako pripravijenega komposta, je to metoda bolj priljubljena kot hladno kompostiranje.

Zberite dovolj odpadkov, da bo kompostnik poln, in jih zdrobite ali razrežite na manjše kose. Na dno dajte nekaj lesnih odpadkov, stebel sladke koruze itn., da bo spodnji del kompostnika bolje prezračen.

V kompostnik dajte najprej 15-30 cm debel sloj odpadkov, nato dodajte enega izmer bioloških dodatkov za pospeševanje kompostiranja, nato nov sloj odpadkov — tokrat ga potresite z apnom nato sloj odpadkov, potresen s sredstvom za pospešitev kompostiranja, in tako naprej, dokler kompostnik ne bo poln. Odpadke sproti pršite z vodo, tako da bodo vlažni, vendar ne preveč.

V nekaj dneh kup postane topel ali celo vroč na dotik, kar pomeni, da za vas pridno deiajo milijoni bakterij. Čez teden ali dva se začne kup ohlajati in takrat ga je treba preložiti.

Seveda lahko uporabite tudi kompostiranje z deževniki, ki je najbolj eko in naravno, imenovano vermikultura.

Vir: Zelenjava – gojenje iz meseca v mesec,
založba Mladinska knjiga 2008

Ulične svetilke, ki jih napajajo smeti?

Pred kratkim so oblikovalci prišli do zanimive ‘zelene’ ideje, ki vključuje kompostiranje z zeleno energijo; ulične svatilke, ki bi dobile energijo iz smeti.

The Gaon Street Light je koncept oblikovalca Haneuma Leeja, ki bi rad očistil smetišča tako, da bi s tem materialom osvetljevali ulice.

Takšna ulična svetilka bi ob vznožju imela manjši smetnjak, kjer bi se smeti predelale v energijo. Pri samem kompostiranju dokazano nastaja metan, ki pa bi naj služil kot energija, ki bi napajala ulično svetilko.

Seveda bi bilo potrebo celotno zadevo predelati tako, da bi bilo vanjo možno dejansko metati le odvečno hrano in organske odpadke, ki bi drugače pristali kje drugje. Če bo ta ideja kdaj ugledala luč sveta, potem bi bil to odlična investicija za razne zabaviščne parke, kjer ljudje mečejo hrano v smeti.

Je pa stvar za trenutne čase nekoliko preveč ‘enostavna’, saj iz majhne količine odpadkov seveda ne nastane toliko metana naenkrat, da bi lahko pridobili dovolj velike količine energije. Je pa zanimiva ideja in morda jo bodo v prihodnosti nekoliko bolj razvili, da bo taka energija dejansko postala uporabna.

Raztrgajte čajne vrečke preden jih vržete v smeti

Več so vrtnarjem zagotavljali, da so čajne vrečne idelen material za kompostiranje, vendar pa je bolj priporočljivo, da te vrečke preden jih odvržete na kompost raztrgate.

Nedavna študija je namreč pokazala, da kar šest od sedmih večjih proizvajalcev čajev ne izdeluje popolnoma reciklažnih vrečk. Med 20 in 30 odstotkov čajne vrečke dejansko sestavlja polipropilen – plastika, ki se jo uporablja za to, da zlepijo vrečko skupaj.

Uporaba te plastike se v industriji je ogromna, domače kompostiranje pa je v preteklih letih narastlo, kar pa seveda predstavlja problem, tudi pri čajnih vrečkah. Če se te še vedno niso razgradile na kompostu jih poberite z njega, sam proces pa lahko pospešite s tem, da jih raztrgate ali odprete.

Strokovnjaki seveda priporočajo, da naj pijemo čaje, ki ne potrebujejo vrečke, saj je tako sam učinek na okolje manjši glede same izdelave in pakiranja, vendar pa se hkrati tudi zavedajo, da to ni praktično za vse ljudi.

Prav tako je veliko ljudi šele na začetku svoje kariere kompostiranja in si radi včasih stvari malce poenostavijo, zato niti ne pomislijo, da je potrebno določene stvari zdrobiti in raztrgati, preden jih vržemo na kompost, vendar pa se tako odpadki dalj časa razkrajajo, čajne vrečje pa bodo nato ležale po njihovih vrtovih med zemljo. Najlažja rešitev za to pa bi vsekakor bila ta, da proizvajalci začno izdelovati vrečke brez polipropilena.

Nasveti za varčno vrtnarjenje

Vrtnrjenje je nekaj, s čimer se ukvarjate, v vrt vložite svoj rosti čas in ga negujete, zato ne potrebujete vreče denarja, da bi imeli lep vrt. Vzemite si čas in ne hitite – podobno kot pri ‘slow food-u’, počasi in z užitkom! Podite potrpežljivi, saj je to proces in ne nenadna transformacija vaše zelenice v bujen vrt.

Reciklaža odpadnih stvari

Z odpadnimi zadevami mislimo nekaj, kar lahko z malo domišljije uporabite na svojem vrtu. Nezaželeno pohištvo lahko postane vaša mizica na vrtu, lesene deske pa lahko porabite kot zaboj za kompostnik.

Vrtnarjenje brez vrta?!

Zabojniki se smejijo vsem, ki pravijo, da nimajo prostora za vrt. Vrt imate lahko namreč v kakšnem večjem zaboju kar na balkonu, terasi ali dvorišču. Če živite v najemniškem stanovanju, lahko svoje pridelke gojite v posodah na okenski polici, ko pa se odločite zamenjati stanovanje, svoj vrtiček enostavno odnesete s seboj.

Škatle

Kakšne večje plitke škatle so lahko odličen prostor za gojenje rastlin kot so solate, redkev, čebula in zelišča. Porabite lahko tudi stare predale, ki ste jih nameravali odpeljati na kosovni odpad ali pa večje konzerve za hrano. Pri vseh boste morali s premazom zagotoviti vodoodpornost in na dnu narediti luknjice, da bo voda lahko odtekala.

Kako živalim preprečimo dostop do komposta?

Kompost lahko velikokrat privabi razne živali, nekatere med njimi tudi tam niso najbolj zaželjene, vendar pa obstajajo načini kako preprečiti nezaželenim gostom dostop.

Najbolj pomembno je, da na kompost ne mečete mesa, kosti, rib, maščobe ter mlečnih izdelkov. Ne le, da so takšni ostanki škodljivi za kompost (preberite tudi članek Česa ne smemo kompostirati), poleg tega bo njihov vonj definitivno privabil živali. Če pa slučajno brez tega res ne gre, pa je priporočljivo, da kuhinjske odpadke zmešate z zemljo ali pepelom preden jih vržete na kompost.

Prav tako bo proti nezaželenim živalim pomagalo, da delate kompost v zabojniku, ki je odporen proti škodljivcem. Kompostni mešalci so v zadnjem času postali namreč izredno priljubljeni, saj premešajo in prezračijo kompost, kar je odlično, saj bo vaš kompost še toliko bolj hranljiv, poleg tega pa ti mešalci tudi odvračajo živali od komposta.

Kompost pa lahko imate tudi v zaprtem prostoru, vendar pa morate pri tem ‘dodati’ samemu kompostu črve, ki bodo opravljaji delo, ki bi ga drugače opravil zrak. Tako boste lahko na kompost vseeno metali tudi kuhinjske ostanke, pri tem paa vam ne bo potrebno skrbeti za vsiljivce.

Vsekakor pa v veliko primerih pomaga tudi strateško nameščena ograda, ki bi morala zadostovati, da se večje živali ne bodo zadrževale v vrtu.

Reciklirajte stare palete

Je že res, da izgledajo tisti plastični komposterji privlačno na vašem vrtu, vendar pa niso dobri ne za sam kompost, ker ne prepuščajo zraka in ne za okolje.

Seveda ni potrebno posebej poudarjati tega, da je seveda sama izdelava takšnih kompostnikov okolju škodljiva, na svetu pa je tako ali tako že preveč plastike. Zato je bolje izdelati kompostnik iz odvečnega lesa, pri čemer pa se palete še najbolje obnesejo.

Za takšen podvig boste potrebovali štiri palete enake velikosti. Enostavno postavite tri palete na njihove stranice in jih na robovih spojite. Za sprednji del pa četrto paleto razžagajte na polovico in to polovico spojite z ostalimi tremi paletami. To vam bo omogočilo, da boste lahko z lopato enostavno pobrali kompost. Sedaj pa vaš kompost potrebuje še toploto. Zato vzemite tanko folijo in jo pribijte na notranjo stran kompostnika. Polovico palete, ki vam je ostala, pa porabite za obtežitev komposta.

Ohranjanje rodovitnosti tal

V želji, da bi naše rastline kar se da lepo uspevale, bile kakovostne in bogate s hranili, ter obilno rodile jim moramo nuditi primerne rastne razmere. Temelj pridelovanja so rodovitna tla.

Rodovitnost tal pri ekološki pridelavi lahko ohranimo s pravilnim kolobarjem, gnojenjem s hlevskim gnojem, kot tudi s pomočjo kompostiranja ter z zelenim gnojenjem. V današnjem članku se bomo posvetili kompostu in kompostiranju.

V tem času, ko pobiramo pridelke imamo tudi veliko rastlinskih ostankov, ki jih lahko odlagamo na kup in kompostiramo. Na kup odlagamo še pokošeno travo, plevele, organske odpadke iz kuhinje, uporabimo lahko tudi blato iz luž, veje smrek, vresje, odpadlo listje,…

Kup, kjer bomo odlagali odpadke imenujemo kompostišče. Odpadke lahko odlagamo v sod ali druge posode, pomembno je le, da so dovolj zračne, tako imajo mikrobi dovolj kisika, da lahko dihajo in se normalno razvijajo, saj so le ti glavni razkrojevalci ostankov. Kompostišče postavimo v senco. Kup sestavljamo po plasteh. Najprej na dnu izkopljemo plitvo udrtino in vanjo nasujemo šoto, da bo prestregla izcedek iz kompostnika. V posodi pa izmenjujemo plast odpadkov (trave, plevelov,…) ter plast ilovice ali zemlje. Vsakih 20 cm odpadkov damo plast zemlje s katero tudi zaključimo kompostnik. Vrh nato pokrijemo s črno plastiko.

V ostankih se kmalu namnožijo mikrobi in male živali (deževniki, gliste), ki organske ostanke postopoma spreminjajo v prst. Nekako po šestih mesecih lahko odpremo posodo, takrat sicer kompost ni še zrel, zato ga posujemo po vrtu in zakopljemo.

Če pa kompost pustimo zoreti dalj časa, lahko v dveh letih dobimo tudi primerno prst za sajenje in saditev. Kup lahko tudi enkrat do dvakrat letno premešamo. S tem omogočimo dostop zraka v kompostni kup, s čimer pospešimo razkrajanje. Paziti pa moramo, da kupa ne prekopavamo v soncu, suši in mrazu, saj take razmere slabo vplivajo na favno, ki se je v kupu ustvarila.

Zrel kompost ima vonj po prsti. Če kompost diši drugače, mogoče celo neprijetno pomeni, da ni zrel, oziroma njegovo vrenje ni potekalo pravilno. Da je notranjost komposta rahla, lahko ugotovimo po zelenih algah, ki se nanj naselijo. Rahlost komposta pa lahko ocenimo tudi s prstnim poskusom. To storimo tako, da v pest stisnemo nekaj komposta, ta se sprime in ko ga nato začnemo mrviti, gre drobtiničasto narazen, to pomeni, da je kompost zrel.

Damjana Benec, univ. dipl. ing. agr.