Kompostiranje za naravi prijaznejši vrt

»Prav v kmetijstvu se pokaže, da se morajo potegniti iz duhovnosti sile, ki so danes povsem neznane in nimajo svojega pomena le v tem, da postane kmetijstvo na primer malo boljše, temveč imajo pomen v tem, kako se bo življenje ljudi na Zemlji v fizičnem smislu sploh lahko nadaljevalo.« »Zdrava kmetija bi morala tisto, kar sama potrebuje, tudi iz sebe pridelati.«

Rudolf Steiner; Temelji uspešnega kmetovanja v očeh duhovne znanosti

S kompostiranjem ne skrbimo le za lepoto in rodovitnost rastlin na domačem vrtu, pač pa z njim tudi varujemo naravo. Od uvedbe uredbe o ločevanju odpadkov julija 2011 s kompostiranjem tudi varčujemo.

Odredba, ki jo v nekaterih evropskih državah poznajo že leta, določa, da morajo vsa gospodinjstva biološko razgradljive odpadke zbirati ločeno. V primeru, da imate vrt, lahko biološke odpadke kompostirate kar sami in tako prihranite pri stroških za zbiranje in odvoz odpadkov v kompostarne. Kompostiranje je najbolj naraven način bogatenja prsti. Kompost, ki je pravilno pripravljen, vsebuje or¬gan¬ske sno¬vi, hu¬mu¬s, ma¬kro- in mi¬krohra¬nila, vi¬ta¬mi¬ne in hor¬mo¬ne. Kompost so poznali že v času zgodnjih Rimljanov, danes pa je nujen pripomoček ekoloških kmetovalcev. Tudi tako imenovano biodinamično poljedelstvo, ki ga je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja razvil Rudolf Steiner, temelji na kompostiranju. Steinerjeva metoda kmetovanja temelji na misli, da je treba kmetijstvo razumeti kot avtonomen organizem. Kmetijstvo mora biti uravnovešeno v različnih funkcijah ter hkrati delovati v sožitju z okoljem. Zdrava rastlina je namreč rezultat ravnovesja med silami ozračja in vesolja iz okolice ter zemeljskimi silami, ki prihajajo iz tal.

Gnojenje

Rastline za zdravo rast potrebujejo pravo ravnovesje hranilnih snovi. Da bi jim jih priskrbeli, moramo zanje izbrati pravo gnojilo. Gnojilo dodajte rastlini takrat, ko jo sadite, potresite ga po gredicah kot sezonski dodatek ali pa z redko raztopino gnojila pognojite mlade sadike. Z raztopino lahko tudi pospešite rast rastlin med sezono rasti. Kadar rastlini primanjkuje hranilnih snovi, se to pokaže na njeni zunanjosti. Znaki pomanjkanja so pokvečena in zakrnela rast, rumeni ali lisasti listi, ožgani robovi listov, prezgodnje dozorevanje, venenje ali slaba rast korenin. Idealna zemlja za rastline je ilovica, ki vsebuje razpadle organske snovi ali humus. Zdrava zemlja je ravno prav kisla ali bazična – raven Ph se mora gibati med 5 in 7. Pravilno pripravljen kompost je idealno gnojilo, če ga pripravimo sami, pa imamo tudi popoln nadzor nad njegovo sestavo. Eko pridelki namreč zahtevajo eko kompost.

Kemični elementi v prsti

Primarni elementi:
Dušik
Pomemben je za rast listov, stebel in sadežev. Zelišča, ki jih gojite zaradi listov, potrebujejo dodatno mero dušika v zemlji.

Fosfor
Sodeluje pri oblikovanju celic in kemičnih reakcijah, ki potekajo pri rasti in razmnoževanju. Spodbuja rast in razvoj korenin, semen, cvetov in sadežev.

Kalij
Izboljšuje kakovost svetov in sadežev. Krepi zdravje rastline, steblo in debelino celic ter pomaga pri gibanju vode skozi rastlino, zaradi česar je rastlina odpornejša proti škodljivcem, bolezni, suši in vročini.

Sekundarni elementi:

• - kalcij
• - magnezij
• - žveplo

Dodatni elementi:
železo, mangan, bor, baker, cink, molibden.

Kako kompostirati?

Trgovine ponujajo različne vrste kompostnikov. Večinoma so narejeni iz plastičnih materialov. Sami si lahko kompostnik naredite iz lesa. Pri izdelavi kompostnika imejte v mislih, da boste morali nekako doseči spodnje plasti v posodi. Ta problem lahko rešite z vratci ali z loputo. Na dno kompostnika naložite plast prodnikov. Idealen prostor za kompostnik je na senčnem in vlažnem mestu vrta, saj biološki odpadki za razkrajanje potrebujejo vlago. Dobro je, da stoji kompostnik na mestu, iz katerega boste z lahkoto dostopali iz kuhinje (večina odpadkov, primernih za kompostiranje, bo nastala prav tu), hkrati pa je dovolj daleč od točk, na katerih se zadržujete, da vas neprijeten vonj, ki nastaja pri razkrajanju, ne doseže.

Kvaliteten kompost lahko nastane le ob primerni zračnosti in vlagi. V pomoč prvi dodajajte kompostu papirnate odpadke, kot so tulci toaletnega papirja.

Sestava komposta

Kompost nastane ob razgradnji rastlinskega materiala s pomočjo encimov, ki jih proizvajajo mikroorganizmi. S kompostom bogatimo zemljo in na ta način hranimo rastline, ki tam domujejo. Zemljišče, obogateno s kompostom, je tudi bolj odporno proti eroziji prsti in ima večjo kapaciteto za zadrževanje vlage. Kvaliteta komposta je neločljivo povezana z raznolikostjo sestavin, iz katerih je narejen. Paziti moramo, da so sestavine, iz katerih kompost nastane, ekološko neoporečne. Če uporabljate kompost iz kompostarn komunalnih podjetij, se morate zavedati, da kompostarna ne more popolnoma nadzirati vsebine komposta. To pomeni, da je takšen kompost primeren zgolj za gojenje rastlin, ki jih ne nameravate uživati, oziroma sploh ni primeren, v primeru, da gojite rastline, ki niso za uživanje, in tiste, ki so na isti površini. Dober kompost vsebuje uravnoteženo kombinacijo gradiv, iz katerih nastaja dušik, in tistih, iz katerih nastaja ogljik. Prva so običajno zelene barve ali pisani in mokri, drugi rjave barve in suhi. To pomeni, da mora dober kompost vsebovati količino bioloških odpadkov teh dveh barv v razmerju 25–30 : 1. Kvaliteten kompost lahko nastane le ob primerni zračnosti in vlagi. V pomoč prvi dodajajte kompostu papirnate odpadke, kot so tulci toaletnega papirja. Poleti (ob hudi vročini) kompost polivajte z vodo, da se ne izsuši. Proces prehoda bioloških gradiv v kompost traja približno eno leto.

Kdaj kompost ne nastane?

Proces kompostiranja mora biti pravilen, sicer kompost ne bo nastal. To pomeni, da morate biti vse leto pozorni na to, kaj se dogaja v kompostniku. Kup mora oddajati toploto ob razpadanju. Ker je topel, je zelo pomembno, da dobiva dovolj zraka in vode. Pazite tudi, da zraka ali vode ni preveč, saj boste na ta način upočasnili kompostiranje. Kompostiranje se lahko ustavi, če pridejo v kompostnik povzročitelji bolezni ali neželena semena. Slednjih škodljivcev se znebimo tako, da kompost pokrijemo s folijo ali z dodajanjem manjših količin človeškega urina. Ključni za nastanek komposta so živalski organizmi. Pri nastanku komposta pomagajo mikroorganizmi, kot so bakterije, aktinomicet (razgrajuje papirnate izdelke), glive-plesni in kvasovke, praživali in kotačniki. Bolj ko je prisotnost mikroorganizmov uravnotežena, hitrejše nastaja kompost. Koristni gostje kompostnikov so deževniki, ki zaužijejo in prebavijo delno kompostiran material, zračijo kompost in pomagajo pri odtekanju vode.

Kaj lahko mečete na kompostni kup?

• olupke
• obrezke zelenjave, sadja
• čajne vrečke
• kavno usedlino
• pokošeno travo
• listje
• slamo
• žaganje
• kosti

Česa ne smete metati na kompostni kup?

• živalskih iztrebkov
• ostankov mlečnih izdelkov
• mesa
• kuhane hrane
• kosti
• maščob
• čebule
• citrusov

OPOMBA: Neposredno sajenje v kompost ni priporočljivo. V mešanici z zemljo naj ga bo med 20 in 25 odstotkov.

A. J., foto: Dreamstime

Topli in hladni kompostni kupi

Kompostiranje je eden izmed najbolj naravnih in ekoloških načinov gnojenja na vrtu, zato se ga poslužuje vse več domačih vrtičkarjev.

Hladni kompostni kup

Najbolj preprosta metoda za pripravo komposta je hladni kompostni kup. V kompostnik le dodajajte odpadke in sproti pršite z vodo, če je treba, da je vsebina kompostnika vseskozi vlažna, vendar ne preveč.

Če kompostu dodate tudi kaktšno dejavno snov, pospešite gnitje. To je lahko svež gnoj, sredstvo za pospešitev kompostiranja — dobi se v vrtnih centrih ali majhna količina (25 g) amonijevega sulfata.

To količino dodajte 15-20 cm debelemu sloju, ki ga prekrijte z drugim slojem in vse skupaj potresite z naravnim apnom. Tako pospešite razpadanje. Sredstva za pospešitev kompostiranja ne smete neposredno mešati z apnom, ker pride do škodijive reakcije, zaradi katere sredstvo ne deluje tako, kot je treba.

Odpadki prej ali slej zgnijejo. Dobro zgniti kompost z dna kompostnika pomešajte z manj zgnitim na sredini in na vrhu kompostnika, saj tako pospešite gnitje. Slabi strani hladnega kompostnega kupa sta premajhna toplota, ki pogosto ne zadostuje za uničenje semen plevela, in dolžina kompostiranja, ki lahko traja eno leto.

Topli kompostni kup

Tega je težje narediti, vendar v njem kompostiranje poteka mnogo hitreje, poleti tudi le šest tednov, kup pa se tudi močno segreje in uniči vsa semena plevela. Ker je boljša tudi kakovost tako pripravijenega komposta, je to metoda bolj priljubljena kot hladno kompostiranje.

Zberite dovolj odpadkov, da bo kompostnik poln, in jih zdrobite ali razrežite na manjše kose. Na dno dajte nekaj lesnih odpadkov, stebel sladke koruze itn., da bo spodnji del kompostnika bolje prezračen.

V kompostnik dajte najprej 15-30 cm debel sloj odpadkov, nato dodajte enega izmer bioloških dodatkov za pospeševanje kompostiranja, nato nov sloj odpadkov — tokrat ga potresite z apnom nato sloj odpadkov, potresen s sredstvom za pospešitev kompostiranja, in tako naprej, dokler kompostnik ne bo poln. Odpadke sproti pršite z vodo, tako da bodo vlažni, vendar ne preveč.

V nekaj dneh kup postane topel ali celo vroč na dotik, kar pomeni, da za vas pridno deiajo milijoni bakterij. Čez teden ali dva se začne kup ohlajati in takrat ga je treba preložiti.

Seveda lahko uporabite tudi kompostiranje z deževniki, ki je najbolj eko in naravno, imenovano vermikultura.

Vir: Zelenjava – gojenje iz meseca v mesec,
založba Mladinska knjiga 2008

Bioplinarna v Ilirski Bistrici deluje v skladu z zakonodajo

V zadnjih tednih so se v javnosti pojavljale številne trditve o obratovanju bioplinarne v Ilirski Bistrici, zato se je vodstvo družbe Biofutura, ki je lastnica bioplinarne odločilo medijem in javnosti pojasniti nekatera najpomembnejša dejstva o delovanju bioplinarne.

Bioplinarne, med katerimi je tudi omenjena v Ilirski Bistrici, veljajo povsod razviti v Evropi kot primeri dobre prakse zmanjševanja obremenjevanja okolja. S pomočjo bioplinarn, še posebej tistih, ki so primerno umeščene v prostor, se namreč bistveno zmanjšuje količina bioloških odpadkov, ki bi sicer ob nekontroliranem razpadanju odloženi nekje v naravi lahko obremenili okolje z emisijami toplogrednih plinov, s smradnimi emisijami in s pronicanjem škodljivih snovi v tla ter s tem potencialno ogrožali podtalnico.

Družba Biofutura je na lokaciji bioplinarne v Ilirski Bistrici vložila 9,5 milijona evrov v celostno sanacijo lokacije ter najmodernejšo tehnologijo, ki zagotavlja, da poteka proces predelave organskih odpadkov praktično brez vplivov na okolje.

Pri predelavi organskih odpadkov v bioplin nastane kot stranski produkt tekoči kompost oziroma strokovno presnovni produkt, ki je odlično biološko gnojilo, saj ima številne prednosti tako pred umetnimi gnojili kot pred naravno gnojevko. V tekoči obliki vsebuje med 2 in 3 % suhe snovi, v kateri je 40 do 50 % organske snovi. Suha snov vsebuje hranilne snovi kot so dušik, fosfor, kalij, magnezij, kalcij, ki jih rastline potrebujejo za normalno rast. Kmetje omenjene snovi na svojih kmetijskih zemljiščih sicer najpogosteje nadomeščajo z umetnimi gnojili.

Kakovost presnovnega produkta bioplinarn ilustrira tudi dejstvo, da ga veljavna uredba vlade Republike Slovenije, ki je usklajena z evropsko zakonodajo, uvrščajo v prvi razred okoljske kakovosti (to pomeni, da je najkakovostnejše gnojilo), ki se lahko v skladu z uredbo neomejeno uporablja za gnojenje na vseh kmetijskih površinah v državi.

Bioplinarna v Ilirski Bistrici omenjeni presnovni produkt v skladu z okoljsko, veterinarsko in kmetijsko zakonodajo oddaja kmetom na postojnskem, pivškem in ilirskobistriškem, ki ga uporabljajo za gnojenje kmetijskih površin. Gnojenje s tekočim kompostom izvajajo kmetje sami v skladu z dobro kmetijsko prakso, saj Biofutura organizira zgolj transport do njihovih

kmetijskih zemljišč, gnojenje pa se izvaja izključno na kmetijskih zemljiščih.
Bioplinarno v času delovanja redno obiskujejo pristojne inšpekcije, ki preverjajo delovanje in jemljejo vzorce ter jih analizirajo v akreditiranih institucijah. Tako je okoljska inšpekcija v skladu z zakonodajo delovanje
bioplinarne    pregledala 14. 4., 29.    8., 14. 10., 2. 11., 8. 11.2011,
veterinarska inšpekcija pa 7. 4., 13. 7., 5. 8., 14. 9., 15. 9., 5. 11. in 9. 11. 2011.

Zadnji obisk inšpekcij v bioplinarni je potekal konec prejšnjega tedna. Vsa poročila in opravljene analize s strani inšpekcij do sedaj so ugotovila, da bioplinarna v celoti deluje v skladu s predpisi. Da je presnovni produkt povsem varno ter kakovostno gnojilo pa dokazujejo tudi analize vzorcev prsti, ki jih je letos jeseni opravila kmetijska inšpekcija na eni od kmetijskih površin, ki je bila gnojena s presnovnim produktom bioplinarne v Ilirski Bistrici.

Vodstvo družbe Biofutura in zaposleni v bioplinarni v Ilirski Bistrici si želijo tvornega sodelovanja z okoliškimi prebivalci in lokalnimi skupnostmi, saj so v ta namen pred kratkim organizirali tudi dneve odprtih vrat, hkrati pa so vse, ki bi imeli vprašanja ali zadržke glede delovanja bioplinarne vedno povabili, da jih obiščejo in se na licu mesta prepričajo o našem delovanju.

Plevel na kompostni kup – Da ali ne?

Vermikultura

Vermikultura – kam naj uvrstim ta izraz? Se vam niti sanja ne, kaj označuje ta beseda in na kaj se nanaša? Vsa skrivnost bo že v nekaj vrsticah razkrita, le nadaljujte s prebiranjem.

Lahko vam omenimo, da gre za živali, ki so vseskozi prisotne v okolici naših domov, živalice, ki si prav gotovo zaslužijo našo pozornost. Če ne zaradi koristi, ki nam jih prinesejo, pa vsaj zaradi posebnega izgleda. Včasih, jih ni kar nekaj časa na spregled in jih že skoraj malce pozabimo, a so še vedno kljub temu aktivni v naših tleh, samo, da jih ljudje takrat ne vidimo. Se vam že svita o kom bo tekla beseda? Ja seveda, o deževnikih! Ste že kdaj uspeli prešteti vse deževnike, ki živijo na vašem vrtu? Tu mislimo predvsem na tiste majhne, skromne živalice, ki rijejo po vaših gredicah in ne na tiste, ki samo pridno pridelujejo odpadke na kompostu.  Znano je, da se različne vrste deževnikov, hranijo z različnimi snovmi, zaradi česar ni nič čudnega, v kolikor bivajo na istem prostoru.

Nekateri deževniki se prehranjujejo z drobno razgrajenimi organskimi snovmi, drugi spet z nečim drugim – kuhinjski odpadki pa niso zanimivi za prehranjevati nobenim  od omenjenih.  Morda ste do sedaj na deževnike gledali samo kot na nagnusne male kačice, katerih se nikakor ne morete znebiti. Niti se jih ne poskušajte znebiti, saj so zelo koristni! Deževniki so zelo koristni, saj s svojim ruvanjem po zemlji izboljšajo zemljino zgradbo in odcednost zemlje. Nekateri deževniki so lahek plen ptičev, ker se hranijo tik pod površino, medtem, ko vmbolj vročih poletnih dneh rijejo tudi do pol metra globoko, tam kjer je bolj vlažno in hladno.  S tem, ko rijejo v globine zemlje tudi premikajo in s seboj vlečejo biološko bogato gornjo plast zemlje in jo na ta način spotoma odlagajo v nižje, bolj revne plasti. Na ta način se v nižjih plasteh ustvarjajo bogate galerije prsti.  Obraten proces poteka ob deževju, ali kadar vrt zalivamo. Takrat deževniki iz globjih plasti rinejo na površje, pri čemer s sabo na površje vlečejo tudi tiste bolj revne prsti, katere se nato zmešajo z gornjimi plastmi zemlje. Lahko bi rekli, da ustvarjajo neko ravnovesje v določenem ekosistemu, kaj ne?

Deževnike pa lahko uporabimo tudi za razkrajanje organskih gospodinjskih odpadkov iz katerih lahko te marljive živalice pridelajo visoko kvalitetno gnojilo za okrasne ali vrtne rastline. Vse kar potrebujete je ustrezen kompostnik na domačem vrtu ali celo na balkonu, kjer mi vse to lahko omogočite.  Kadar so dani optimalni pogoji za deževnike, lahko le – ti razkrojijo kar nekaj novo dodanih odpadkov. Gre za eno izmed zelo priporočljivih dejavnosti za trajnostni razvoj v gospodinjstvu, saj ta veliko prispeva k varstvu okolja. Samo gojenje deževnikov  v tovrstnih zabojih niti ni zapleteno, ampak precej enostavno – kljub vsemu pa je potrebno biti pozoren na določene stvari, še posebej na to, da jim organskih odpadkov nikoli ne zmanjka. Ti predstavljajo njihovo edino hrano. Nikakor ni priporočljivo deževnikom dodajati olja in mesne odpadke, kot tudi ne čebule, česna, kislin in agrumov, saj tega ne marajo. Zato pa obožujejo ostanke sadja in zelenjave, tako, da kar na dan z njimi. Še posebej obožujejo gomoljno zelenjavo, katero brž ko ne spremenijo v zelo kvaliteten humus. Najbolj radi imajo deževniki materiale, ki vsebujejo veliko celuloze, med drugim je to listje, karton, papir, star kruh in čajne vrečke.

Vendar vedeti morate nekaj! Deževniki nimajo zob in zato pri kompostiranju z njimi velja potrpežljivost! Prav tako morate paziti, da ne dodajate prekomernih količin odpadkov v kompostnik, kar je pogosta napaka, ki jo ljudje počenjajo pri vermikulturi. Zavedati se morate dejatva, da imajo deževniki radi tisto hrano, ki jo že mikroorganizmi pridno obdelujejo.  Najbolj optimalne razmre za delovanje kompostnika so na prostem in v zaprtih prostorih pri temperaturah od 5 do največ 26 stopinj celzija. Vendar pri tem pazite, da kompostnik z deževniki ne bo izpostavljen kakšnim ekstremnim vremenskim razmeram ali neposrednemu vplivu sonca.  Zato je kompostnih v zimskih mesecih priporočeno imeti nekje v zaprtem prostoru, kjer ni neposredno izpostavljen močnem deževju in hladnim temperaturam. Zakaj? Zato, ker padec temperatur posledično upočasni proces kompostiranja. Danes je mogoče kupiti že takšne kompostnike, katerih izboljšana zasnova omogoča nemoteno kroženje zraka.

Vendar tu še stvar ni zaključena. Deževniki med ostalim vzpodbujajo tudi rast rastlin. Vrsta deževnikov poskrbi za to, da se pod zemljo nabere zadostna in primerna mešanica hranil in prsti – podoben učinek človek doseže s površinskim rahljanjem, samo da pri deževnikih to ne pripelje do škodljivega stranskega pojava, razraščanja plevela. Ta namreč požre vsa dragocena hranila. Tudi deževniki sami izločajo spodbujevalna hranila in zračijo zemljo, zaradi česar se rastlinske korenine potem lažje razraščajo in s tem zberejo več hranil.

Glavne prednosti vermikulture (kompostiranja z deževniki):

• Pomembno prispevajo k zmanjševnju organskih odpadkov in izpustov toplogrednih plinov na odlagališčih
• S tovrstnim  kompostiranjem lahko učinkovito osveščamo in izobražujemo otroke o varovanju narave
• Pri kompostiranju poteka tudi proizvodnja organskega gnojila
• S pomočjo vermikulture, nastaja visoko kakovosten kompost

Tako, pa ste izvedeli nekaj več in spoznali novo metodo kompostiranja. Sedaj lahko nov način kompostiranja poizkusite tudi doma, ker vam zagotavljamo, da boste z njim zadovoljni. Vendar ne pozabite na potrpežljivost! Vermikultura ali kot pravijo nekateri »tovarna deževnikov« je povsem naraven proces razgradnje in tompovsem brez kakšnega motečega vonja, saj med drugim, deževniki v samem procesu predelave organskih snovi, odstranjujejo tudi nezaželjen in neprijeten vonj. Zavedati se morate, da je kvaliteta zemlje na vrtu ena najpomembnejših dejavikov v vsakem vrtu, še posebej pa je to pomembno v kolikor imate eko vrt – v tem primeru morate biti pozorni na to, kaj zemlji dodajate, saj je od nje odvisen končni pridelek in posledično tudi sama kvaliteta pridelka. Zato vam še toliko bolj priporočamo vermikulturo, ki je resnično najbolj enostaven, naraven in okolju prijazen način kompostiranja.

Bodite okolju prijazni in ne odganjajte teh koristnih živalic ampak jih raje vzgajajte na svojem vrtu, ker kot vidite, pridejo še kako prav. Na žalost pa človek marsikdaj ravna nepravilno in s prekopavanjem ter rahljanjem zemlje škoduje deževnikom. V kolikor že morate prekopavati in rahljati zemljo, počnite to z vilami in ne z lopato.

Dan odprtih vrat vrhniške kompostarne

V soboto, 2. julija dopoldne, so v družbi CRO Vrhnika pripravili ogled Centra za ravnanje z odpadki in ogled kompostarne. Občanke in občani so si tako lahko osebno ogledali tehnologijo kompostiranja bioloških odpadkov in sortirnico koristnih odpadkov. CRO Vrhnika s svojim delovanjem pokriva območje na katerem živi okoli 100.000 prebivalcev Slovenije, letno pa predelajo okoli 10.000 ton bioloških odpadkov in zelenih vrtnih odpadkov iz gospodinjstev.

V petek, 1. julija, je namreč v veljavo stopila uredba o ravnanju z biološko ragradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom, ki  zahteva ločevanje in prepoveduje odlaganje vseh biološko razgradljivih odpadkov, zato so se v vrhniškem centru za ravnanje z odpadki odločili, da lokalni skupnosti pobliže predstavijo kje, kako in na kakšen način ti odpadki končajo.

»Nad odzivom občank in občanov Vrhnike smo bili prijetno presenečeni, obiskalo nas je okoli 150 ljudi, med njimi so bile tudi družine s predšolskimi otroki,« je povedal Marko Kocjančič, direktor CRO Vrhnika in dodal:« Še posebej nas veseli dejstvo, da so se obiskovalci lahko na lastne oči in nos prepričani, da naša kompostarna ni vir smradu, ki ga občasno zavonjamo na Vrhniki. Ljudje so se lahko prepričali, da zaprt sistem delovanja, odsesavanje in prečiščevanje zraka ter uporaba biofiltra očistijo zrak v tej meri, da že v neposredni bližini kompostarne neprijetnih vonjav praktično ni.«

Zaposlene v CRO Vrhnika je razveselilo tudi dejstvo, da ljudi vse bolj zanima, kako končajo njihovi odpadki ter so vedno bolj ekološko osveščeni ter pripravljeni vložiti več truda v ločevanje odpadkov na izvoru.

Ti najmanjši vrtnarji …

Prav gotovo zaslužijo vso našo pozornost. Zdi se, da že skoraj malce pozabljeni, a zaradi tega prav nič manj aktivni v naših tleh, kompostnih kupih ali morda v gojitvenih zabojih. Seveda govorimo o deževnikih.

Ko gospodinjski odpadki postanejo najboljša hrana !

Te koristne živalice lahko odlično uporabimo za razkrajanje organskih gospodinjskih odpadkov, iz katerih lahko pridelajo ti pridni delavci visoko kvalitetno gnojilo za vaše vrtne in okrasne rastline. V ustreznem kompostniku jim le to lahko omogočite kar na svojem vrtu ali celo domačem balkonu. Deževniki v optimalnih pogojih namreč razkrojijo kar nekaj na novo dodanih odpadkov na teden. Metoda vsekakor spada v eno izmed priporočljivih dejavnosti za trajnostni razvoj v gospodinjstvu, ki veliko prispeva k okoljevarstvu.

Gojenje deževnikov v takšnih zabojih je precej enostavno, a vseeno je potrebno biti pozoren na nekatere stvari, predvsem pa na to, da jim nikoli ne zmanjka organskih odpadkov. Le ti so namreč njihova edina hrana.

Predstavljamo vam TOVARNO DEŽEVNIKOV – BIOBRAZDA.

• Prvi kompostnik na slovenskem trgu, ki deluje s pomočjo deževnikov.
• Tovarna deževnikov je edinstven sistem, kjer so sveži organski odpadki ločeni od predelanega komposta.
• Kompostiranje se prične, ko v primerno pripravljen nastilj dodamo deževnike in prve organske odpadke.
• Deževniki se ob tem v procesu kompostiranja vedno sami selijo v zgornje predale v iskanju za hrano. To omogoča v ta namen zasnovan razširljiv sistem kompostnika.

Z postopnim dodajanjem praznih predalov pridobimo prostor za kompostiranje svežih gospodinjskih odpadkov. Ko predelajo prvi predal, v skoraj že črn kompost, ga izpraznite in pridobljeno 100 % naravno gnojilo uporabite na svojem vrtu ali balkonu.

Izpraznjen predal pa preprosto ponovno uporabite kot zgornji predal v ciklo-kompostiranju. Tako lahko ob ločevanju vaših kuhinjski odpadkov pridelate kakovostna gnojila za vaše rastline.

Ne smemo pozabiti tudi na tekočino, ki se zbira na dnu kompostnika!!
Bogat koncentrat z rastlinskimi hranili lahko v pravilnem razmerju uporabite kot tekoče gnojilo. Vaše sobne rastline ga bodo resnično prav oboževale.

KOMPOSTNIK IZ RECIKLIRANE PLASTIKE je enostaven za uporabo, saj deževniki opravijo svoje pomembno delo. Idealen je za ljudi z omejenim prostorom. Primeren za manjše vrtove, dvorišča, balkone itd…

Glavne prednosti kompostiranja z deževniki:

• proizvodnja visoko kakovostnega komposta
• proizvodnja tekočega organskega gnojila
• pomemben prispevek k zmanjševanju organskih odpadkov in izpustov toplogrednih plinov na odlagališčih
• osveščanje in izobraževanje otrok

Deževnikom ni priporočljivo dodajanje mesnih odpadkov in olj, prav tako ne marajo čebule, česna, agrumov in kislin. Obožujejo pa ostanke zelenjave in sadja. Predvsem gomoljno zelenjavo, ki jo tudi najhitreje razgradijo v kvaliteten humus. Radi imajo material, ki vsebuje veliko celuloze: listje, papir, karton, tudi star kruh in čajne vrečice so dobre.

POZOR!
Deževniki nimajo zob!
Zlato pravilo pri kompostiranju z deževniki je potrpežljivost!
Pogosta napaka je prekomerno dodajanje odpadkov v kompostnik.
Priporočljivo dodajanje novih odpadkov je enkrat tedensko, oziroma ko je organska masa že delno predelana.

Deževniki imajo najraje hrano, ki jo že obdelujejo mikroorganizmi.

Kompostnik  deluje optimalno na prostem ali v zaprtem prostoru v idealnih temperaturah od 5-26 stopinj celzija. Ob tem je potrebno popaziti tudi na to, da kompostnik z deževniki ne bi bil izpostavljen ekstremnim vremenskim razmeram in direktnemu vplivu sonca. V zimskih mesecih ga je tudi  priporočljivo hraniti v zaprtem prostoru, kjer ni izpostavljen hladnemu vetru ali močnemu deževju. Padec temperature namreč upočasnjuje proces kompostiranja.

Izboljšana zasnova kompostnika omogoča tudi nemoteno kroženje zraka. Tovarna deževnikov je tako brez posebnega vonja, saj deževniki v procesu predelave organskih snovi odstranjujejo nezaželjen vonj.

TOVARNA DEŽEVNIKOV BIOBRAZDA vsebuje

• podstavek
• osnovni predal s pipico,
• predal za zbiranje tekočine,
• 3, 4 ali 5 delovnih predalov
• pokrov
• pokrovno tkanino
• komplet vijakov,
• kokosovo šoto,
• pregradno tkanino,
• rahljač,
• navodila za uporabo,
• deževnike

Vabljeni v trgovino- semenarno BIOBRAZDA v Dragomerju tel 01-75-65-196

Obiščite našo spletno stran
www.biobrazda-sp.si/index.php?id=biobrazda_kompostniki
in se prepričajte o vseh kompostiranih izdelkih BIOBRAZDA, ki jih potrebujete za naravno vzgojo rastlin.

Vabimo vas, da nas spremljate tudi na FACEBOOKU  www.facebook.com/biobrazda in sodelujete v nagradnih igrah.

Oglasno sporočilo

Nasveti za varčno vrtnarjenje

Vrtnrjenje je nekaj, s čimer se ukvarjate, v vrt vložite svoj rosti čas in ga negujete, zato ne potrebujete vreče denarja, da bi imeli lep vrt. Vzemite si čas in ne hitite – podobno kot pri ‘slow food-u’, počasi in z užitkom! Podite potrpežljivi, saj je to proces in ne nenadna transformacija vaše zelenice v bujen vrt.

Reciklaža odpadnih stvari

Z odpadnimi zadevami mislimo nekaj, kar lahko z malo domišljije uporabite na svojem vrtu. Nezaželeno pohištvo lahko postane vaša mizica na vrtu, lesene deske pa lahko porabite kot zaboj za kompostnik.

Vrtnarjenje brez vrta?!

Zabojniki se smejijo vsem, ki pravijo, da nimajo prostora za vrt. Vrt imate lahko namreč v kakšnem večjem zaboju kar na balkonu, terasi ali dvorišču. Če živite v najemniškem stanovanju, lahko svoje pridelke gojite v posodah na okenski polici, ko pa se odločite zamenjati stanovanje, svoj vrtiček enostavno odnesete s seboj.

Škatle

Kakšne večje plitke škatle so lahko odličen prostor za gojenje rastlin kot so solate, redkev, čebula in zelišča. Porabite lahko tudi stare predale, ki ste jih nameravali odpeljati na kosovni odpad ali pa večje konzerve za hrano. Pri vseh boste morali s premazom zagotoviti vodoodpornost in na dnu narediti luknjice, da bo voda lahko odtekala.

Naprej »