Vrtni ognjič, žametovka in kapucinka kot varuhinje vrta

Vse vrtnine in tudi druge rastline so tako ali drugače ogrožene s strani škodljivcev in povzročiteljev bolezni. Da pa se pred njimi ubranimo in pridelamo zdravo zelenjavo in sadje na povsem ekološki ali biodinamični način potrebujemo tudi malo pomoči. Zato so vrtni ognjič, žametovka in kapucinka nepogrešljive na našem vrtu.

Vrtni ognjič in kapucinka smrdita polžem in jih tako odganjata. Korenine žametovke izločajo v vodi topljivo snov, ki je strupena za zajedavske vrste gob v zemlji in ogorčice, ki napadejo korenine paradižnika, krompirja in vrtnic. Vrtni ognjič deluje zdravilno na tla. Žametovka odganja tudi uši in koloradskega hrošča. Vrtni ognjič in žametovka ugodno vplivata na vso zelenjavo in sadje in sta zato tako imenovana dobra soseda. Vrtni ognjič in žametovka zmanjšujeta pojav ogorčic in polžev na jagodah in krompirju. Vrtni ognjič odganja mrčes. Kapucinka drevesa ščiti pred ušmi.

Vrtni ognjič

Poznamo ga kot zdravilno rastlino, ki jo uporabljamo za pripravo raznih krem, mazil in čajev. Ta enoletnica raste skoraj na vseh vrstah tal. Najbolj pa uspeva na bogatih, srednje težkih tleh in sončnih legah. V marcu ga lahko sejemo v setvene platoje ali v tople grede in nato presadimo na prosto v aprilu, ko je dovolj toplo. Na prosto ga sejemo od aprila naprej. Seme kali 12 do 16 dni.  Rastlina zraste do 40cm visoko, njeni cvetovi so oranžni ali rumeni. Da nam bo dlje časa cvetela, sproti odstranjujemo posušene liste, pri tem pa pazimo, da se ne bomo zmotili in odtrgali še svež cvet. Kaj takega se nam kaj hitro lahko zgodi, saj se cvetovi ob mraku zaprejo in zjutraj nazaj odprejo. Vrtni ognjič lepo popestri naš vrt in cveti vse do pozne jeseni.

Žametovka

Je enoletna nizka cvetlica, ki zraste do 20 cm visoko. V marcu jo lahko sejemo v setvene platoje ali v tople grede in jih nato v aprilu presadimo na prosto. Na prosto jo sejemo od aprila do maja. Za rast ji ugajajo sončne lege, glede tal pa ni zahtevna, v slabši zemlji praviloma celo boljše cveti. Seme vzkali v 7 do 14 dneh. S cvetenjem pa nam bo krasila naš vrt vse do pozne jeseni. Sproti je potrebno odstranjevati odcvetele cvetove, nekaj pa jih le pustimo, da bo seme dozorelo. Ko je seme suho, ga poberemo in shranimo v vrečke iz blaga do naslednjega leta.

Kapucinka

Na prosto jo sejemo od aprila naprej. Seme kali 14 do 20 dni. Cvetlica nam v višino zraste 30 cm, v širino pa tudi 2 metra in več ob ugodnih pogojih. Cveteti začne nekje junija ter nam s svojimi rumenimi, rdečimi, oranžnimi, rumenkasto belimi cvetovi krasi vrt, gredice in zasaditve še celo jesen do prve slane. Najbolj ji ugajajo sončne lege, na polsenčnih sicer tudi uspeva vendar slabše cveti. Praviloma, če jo sejemo na gredice in se rastlina ukorenini ne potrebuje zalivanja razen izjemoma ob daljšem sušnem obdobju. Poleg velike okrasne vrednosti lahko mlade liste in cvetove uporabimo za dišavno zelišče ter za osvežujoče solate. Vsebuje namreč veliko vitamina C in različne minerale. Redno ji odstranjujemo odcvetele cvetove, saj tako podaljšujemo cvetenje. Nekaj cvetov pa pustimo, da seme dozori, majhne kot grah velika semena poberemo in na zraku v polsenci dosušimo in shranimo do naslednjega leta.

Damjana Benec, univ.dipl.inž.agr.
Uporabljeni viri so dostopni pri avtorju članka.

Vrtovi na strehah stolpnic

Morda se trenutno marsikomu zdi mestno kmetovanje na stolpnicah kar nekoliko čudna zamisel, vendar pa to vseeno niti ni tako neumna stvar, kot se sprva zdi.

Vsekakor je bolje, da je hrana na dosegu roke, kot pa da jo pripeljejo tovornjaki z več tisoč kilometrov oddaljenih krajev.

Alternativni koncept kmetovanja je oblikovala Natalie Jeremijenko, ki je vesoljska inženirka in okoljevarstveni profesor na univerzi v New Yorku. Njena ideja je izkoriščanje neuporabljenih ploščatih streh blokov za vrtnarjenje

Da pa je to mogoče, je izoblikovala neke vrste stroke, ki bi se lahko uporabljajo za hidroponično pridelovanje hrane, s čimer se teža zemlje, ki bi se drugače uporabila, izniči.

Super-lahki stroki so izdelani iz EFTE, ki je izredno lahek in prosojen material, katerega so uporabili pri gradnji vodnega objekta v Pekingu za Olimpijske igre.

Prinašanje zelenja v mesta je vsekakor pozitiven korak, z pridelovanjem hrane v mestih pa se bodo posledično nekoliko zmanjšale tudi odvečne emisije, katere bi nastale zaradi transporta hrane iz oddaljenih krajev. Lokalna proizvodnja hrane pa seveda pomeni tudi bolj svežo hrano.

Organsko ali biodinamično kmetovanje?

Naravna kozmetika in biodinamična kozmetika sta si zelo podobni. Vendar pa je biodinamična korak pred organsko, saj je to holistična praksa, ki trdi, da je vse med seboj povezano – živali, rastline in sončni sistem.

Zato lahko biodinamične metode nudijo bolj zdrave rastline, poleg tega pa je takšen način tudi bolj zdrav za naš planet.

Glavna razlika med organskim ter biodinamičnim gojenjem je v tem, da biodinamično gojenje rastlin upošteva tudi astrologijo s tem pa skrbi tudi za boljšo kvaliteto zemlje. Ekološko kmetovanje pa na žalost kvaliteto zemlje še vedno slabi.

Biodinamično kmetovanje uporablja posebej (pred)pripravljene preparate iz mineralov in zelišč (podobno kot homeopatija). Ti dodatki naj bi skrbeli za bolj rodovitno zemljo, poleg tega pa rastlini nudili tudi na nek način boljšo oskrbo s sončno svetlobo.

Astrološki vplivi na takšno kmetovanje so verjetno znani le peščici ljudi. Rudolf Steiner, začetnik te vede, je verjel, da tako kot Luna vpliva na plimovanje, naj bi ta imela tudi nek vpliv na rastline in žetev. Zahtevnejši zvezdni koledarji kažejo različne vplive planetarnih gibanj na rastline. Na primer: Ognjič je dobro žeti zgodaj zjutraj, saj je takrat energija, katero oddajajo planeti najbol močna. Zato rastline obdržijo vse vitamine, hranila ter minerale.

Biodinamično kmetovanje tako skrbi, da so rastline polne vitaminov, kar je ugodno za nas, saj na takšen način dobimo največ, kar nam te rastline lahko nudijo. V primeru naravne kozmetike to pomeni, da dobi naša koža le najbolje, saj se skrb za kožo začne že pri pravilni skrbi za rastline.

Ohranjanje rodovitnosti tal

V želji, da bi naše rastline kar se da lepo uspevale, bile kakovostne in bogate s hranili, ter obilno rodile jim moramo nuditi primerne rastne razmere. Temelj pridelovanja so rodovitna tla.

Rodovitnost tal pri ekološki pridelavi lahko ohranimo s pravilnim kolobarjem, gnojenjem s hlevskim gnojem, kot tudi s pomočjo kompostiranja ter z zelenim gnojenjem. V današnjem članku se bomo posvetili kompostu in kompostiranju.

V tem času, ko pobiramo pridelke imamo tudi veliko rastlinskih ostankov, ki jih lahko odlagamo na kup in kompostiramo. Na kup odlagamo še pokošeno travo, plevele, organske odpadke iz kuhinje, uporabimo lahko tudi blato iz luž, veje smrek, vresje, odpadlo listje,…

Kup, kjer bomo odlagali odpadke imenujemo kompostišče. Odpadke lahko odlagamo v sod ali druge posode, pomembno je le, da so dovolj zračne, tako imajo mikrobi dovolj kisika, da lahko dihajo in se normalno razvijajo, saj so le ti glavni razkrojevalci ostankov. Kompostišče postavimo v senco. Kup sestavljamo po plasteh. Najprej na dnu izkopljemo plitvo udrtino in vanjo nasujemo šoto, da bo prestregla izcedek iz kompostnika. V posodi pa izmenjujemo plast odpadkov (trave, plevelov,…) ter plast ilovice ali zemlje. Vsakih 20 cm odpadkov damo plast zemlje s katero tudi zaključimo kompostnik. Vrh nato pokrijemo s črno plastiko.

V ostankih se kmalu namnožijo mikrobi in male živali (deževniki, gliste), ki organske ostanke postopoma spreminjajo v prst. Nekako po šestih mesecih lahko odpremo posodo, takrat sicer kompost ni še zrel, zato ga posujemo po vrtu in zakopljemo.

Če pa kompost pustimo zoreti dalj časa, lahko v dveh letih dobimo tudi primerno prst za sajenje in saditev. Kup lahko tudi enkrat do dvakrat letno premešamo. S tem omogočimo dostop zraka v kompostni kup, s čimer pospešimo razkrajanje. Paziti pa moramo, da kupa ne prekopavamo v soncu, suši in mrazu, saj take razmere slabo vplivajo na favno, ki se je v kupu ustvarila.

Zrel kompost ima vonj po prsti. Če kompost diši drugače, mogoče celo neprijetno pomeni, da ni zrel, oziroma njegovo vrenje ni potekalo pravilno. Da je notranjost komposta rahla, lahko ugotovimo po zelenih algah, ki se nanj naselijo. Rahlost komposta pa lahko ocenimo tudi s prstnim poskusom. To storimo tako, da v pest stisnemo nekaj komposta, ta se sprime in ko ga nato začnemo mrviti, gre drobtiničasto narazen, to pomeni, da je kompost zrel.

Damjana Benec, univ. dipl. ing. agr.

Kaj pomeni ekološko kmetovanje?

Velikokrat slišimo ali preberemo besedno zvezo ekološko kmetovanje ali pridelovanje na ekološki način. Kaj je značilno za tako pridelovanje, kaj to pomeni?

Ekološko kmetijstvo je posebna oblika kmetovanja oziroma lahko kar rečemo kmetijski sistem, s katerim poskušamo na čimbolj naraven način pridelati živila in ob tem kar se da najbolje upoštevati naravne življenjske cikle. Pri tej obliki kmetovanja je poudarjeno gospodarjenje v sožitju z naravo. To je način kmetovanja, ki skrbi za ravnovesje vseh vključenih elementov, ki so tla-rastline-živali-človek.

Tako je poudarek na ohranjanju rodovitnosti tal s širokim kolobarjem ter z organskimi gnojili. Pomemben je sklenjen krog hranil, živalim nuditi ustrezno rejo in krmljenje, pridelati zdrava živila, zaščititi naravne vire, vse to ob minimalni obremenitvi okolja, aktivnem varovanju le tega in ohranjanju biološke raznovrstnosti, varstvu energije ter surovin. Če kmetujemo na ekološki način in želimo dosegati zgoraj omenjene cilje ne smemo uporabljati kemično sintetičnih pesticidov, umetnih mineralnih gnojil, razkuženega semena, sintetičnih dodatkov v krmilih, surovin živalskega izvora v krmilih in gnojilih, uporabiti gensko spremenjenih organizmov ter preventivno zdraviti živali s kemoterapevtiki.

Če hočemo kmetovati na ekološki način so nam v pomoč uredbe Sveta ter Komisije EU in  Pravilniku o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil, ki zajema tako rastlinsko pridelavo, nabiranje prosto rastočih rastlin, živinorejo, čebelarstvo, ribogojstvo, kot tudi predelavo, pravilno označevanje ekoloških pridelkov oziroma živil in sistem kontrole.

Od leta 1998 imamo tudi v Sloveniji prve kontrolirane ekološke kmetije, od takrat naprej pa iz leta v leto njihovo število narašča in danes dosega nekaj čez 3% vseh kmetijskih površin v Sloveniji. Kmetija, ki se odloči, da se prijavi v kontrolo ekološkega kmetovanja in podpiše pogodbo o kontroli lahko po obdobju preusmeritve načina kmetovanja trži svoje izdelke pod oznako ekološki izdelek.

Ta način kmetovanja je primeren tako za večje kmetovalce kot tudi za manjše vrtičkarje. Tudi, če imamo manjšo njivo ali vrt in svojih pridelkov ne bomo prodajali se lahko držimo načel in skušamo dosegati cilje ekološkega kmetijstva, s tem pa čeprav majhnim prispevkom, skrbimo za naše okolje in njegovo ohranjanje.

Damjana Benec, univ. dipl. ing. agr.